AJDA SMREKAR, IGRALKA

Ajda Smrekar: Vem, da si 
vse to zaslužim

Objavljeno 09. november 2016 09.01 | Posodobljeno 09. november 2016 09.03 | Piše: Petra Godeša

Svetlolaske s sinjimi očmi se težko uprejo klišejskemu predalčkanju, v katerem praviloma pristanejo blondinke. Ajda se stereotipov ne boji, medtem ko se javnost ukvarja z njenim ljubezenskim življenjem, sama premišljeno ustvarja svoj prostor pod soncem ter odrskimi lučmi.

Foto: Arhiv Planet TV

Trdno verjame vase, zato se ji nikamor ne mudi, priložnosti je za delavne ljudi vedno dovolj.

Igralec je človek mnogo obrazov. Kako se pripravljate na vlogo osebe z lastnostmi, ki vam niso niti najmanj blizu?

Svojo vlogo moraš vedno znati zagovarjati, ne glede na to, kakšna je po značaju, moralnih načelih ali vedenju. Vzameš jo za svojo! Gledališki oder ni prostor, kjer se postavljaš na strani. To počno gledalci v dvorani. Vsak gledalec vidi predstavo drugače, s svojega stališča, in prav v tem je izziv za igralca. Teater ne uči (več) ali žuga s prstom. Njegov cilj in smisel sta v odkrivanju novih interpretacij in stališč, v odpiranju vprašanj, ne v iskanju odgovorov.

Vaša študijska leta so bila prava preizkušnja, igralsko akademijo ste opravljali vzporedno s študijem komunikologije na fakulteti za družbene vede. Ugotovitev, da komunikologija ni prava smer, je rešil vpis na vzporedni študij, a zaradi sistemskih pravil so bili opravljeni izpiti na družboslovni fakulteti pravzaprav pogoj, da ste lahko študirali igro, kar je bila vaša velika želja.

Še danes lahko zajokam, ko se spomnim dogodkov iz tistega obdobja. Usklajevanje obeh študijev, enega, za katerega nisem verjela, da bom dovolj pogumna ali dobra za sprejem, ter drugega, odvečnega, ki je bil pogoj, da se v prvem sploh lahko poskusim, je bila velika preizkušnja. Ko so šli po predavanjih sošolci na pijačo, sem odšla sama domov h knjigam, saj sem imela močno motivacijo in postavljen cilj. Vedela sem, če bom odkljukala FDV, bom nato vse življenje počela nekaj, kar rada počnem. To izredno pomaga!

Vseeno so za takšen podvig nujne delovne navade, po opravljenih projektih sodeč jih vam res ne manjka. Od kod izvira ta moč?

Nekaj je k temu gotovo prispevala vzgoja, obenem pa sem imela že od otroštva veliko hobijev in obveznosti, ki so me naučile, kako se stvarem streže. Seveda pomaga tudi zavest, če boš prej opravil, boš prej prost. Znam trdo delati, a pri stvareh, ki jih imam rada, kot je trenutno moja služba, z motivacijo res ne more biti težav. 

 

  • CELOTEN INTERVJU LAHKO PREBERETE V SVEŽI ŠTEVILKE REVIJE ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA PRI PRODAJALCU ČASOPISOV.  

Deli s prijatelji