Predstava v režiji Jerneja Lorencija je razdeljena na dva dela, v njej pa je šest igralcev. Trije pari, ena scena. Čeprav je moderna in bi lahko rekli, da le črpa iz in se navezuje na Shakespearove motive, ideje in tematike, je v osnovi ostala zgodba o ljubezni.
Za 'za vedno' je treba trdo delati
Tako je to tudi osrednja tema zgodbe. Partnerska ljubezen. Obe igralki sicer skrbno varujeta svojo zasebnost, vendar mimo moške usodnosti nismo mogle. »Ko klikne, klikne,« pravi Ajda, ki o svoji ljubezni s Sebastianom Cavazzo javno ne govori rada. »Takrat vse skoči na svoje mesto. Iskrica preskoči, ko najmanj pričakuješ. Lahko tudi s človekom, s katerim najmanj pričakuješ. Rada delam stvari v dvoje in priznam, rada živim v dvoje, pri tem pa je pomembno, da partnerja drug drugemu (do)puščata svobodo in prostor, da se lahko realizirata. Če si sam srečen, lažje osrečuješ tudi partnerja.« Ljudje smo si različni, zato so samostojna doživetja zelo pomembna. »Pomembno je tudi, kaj potrebuješ v odnosu, česa si želiš,« pravi Jana. »Vsak izmed nas ima drug vzgon, zame je na primer zelo pomembna svoboda. Cenim mir, koga drugega morda vodi 'drama'.« Ali se v svojih odnosih glasno prepirata? »Jaz sem pasivno agresivna,« zelo resno izjavi Jana, potem pa bruhne v smeh. »Jaz pa sem bolj kolerik,« prikima Ajda. »Tako so me učili doma. »Pljuni ven, kar te muči!« je vpila mama. In res, raje vržem karte na mizo. Tudi pri drugih to zelo cenim. Ne maram zahrbtnosti in obračunavanja pod mizo.«
Romantika in toplina
Po drugi strani je romantika v odnosu seveda pomembna. »Včasih mi rečejo, da bi bila lahko bolj romantična,« prizna Ajda. »Sem zelo topel človek in imam partnerja, ki premore veliko topline, kar je zame zelo dragoceno. Pomembno je, da drug na drugega pazita.« Del tega je tudi romantika, pravi Jana. »Ni pa nujno vsakodnevna. Prav tako lahko za nekoga pomeni nekaj povsem drugačnega od izdelanih smernic. Pomembno je še, da romantika ni vzvod za doseganje nekega cilja.« Zgodi pa se, da do romantičnih trenutkov pride povsem spontano, doda Ajda. Tudi poroka naj bi bila romantičen del življenja in v predstavi igra precejšnjo vlogo. A za Jano ne predstavlja nečesa, kar bi si zelo želela. »Morda sem o tem razmišljala kot deklica, danes je ne vidim kot nekaj, česar si zelo želim, prav tako je še nisem odpisala,« se nasmehne. Z njenim partnerjem jo namreč veliko bolj povezuje njun sin. »To je pač osebna odločitev dveh posameznikov,« pravi Ajda. »Lahko je lepa potrditev ljubezni pred svetom, ni pa nujen korak in prav tako ni zagotovilo za srečo. Verjamem pa v 'za vedno', čeprav je treba za to trdo delati (in ko rečem trdo, ne mislim obremenjujoče) in skupaj rasti ter se razvijati. Ni pa to namenjeno vsem.« Nekateri pari preživijo vsak trenutek skupaj in se zgodi celo, da skupaj odidejo, doda. »Nedvomno je nekaj najlepšega, da imaš nekoga, na kogar se lahko obrneš, nasloniš, se mu zaupaš. Da je to oseba, ki te sprejme ravno takšnega, kakršen si.«
Sen kresne noči in ženska usodnost
Hermija je v predstavi zaljubljena v Lisandra, Helena pa v Demetra (Matej Puc), ki je trdno odločen, da se bo poročil s Hermijo. V sredini med njimi je veliki vodja Tezej s svojo ugrabljeno nevesto Amazonko Hipolito. Medtem ko je Helena zaljubljena, zaslepljena in trdno odločena, da bo ujela Demetra kljub njegovi agresivni in mačistični naravi, je cinična Hermija sicer ujeta v zlato kletko, a z njo še zdaleč ni sprijaznjena. Ženska usodnost ni le ljubezenska. Pravijo, da se skriva v vsaki ženski. »Blagor nam!« med smehom vzklikne Ajda. »Jaz tega ne vidim tako. Sicer vsi delamo na tem, da bi se počutili trdne in samozavestne, a imamo boljše in slabše dni. Včasih je dovolj, da veter zapiha v napačno smer, pa je že ogenj v strehi.« Jana poudari prav to drugo plat: »Včasih se počutim prav nasprotno. Lahko se počutim močno in usodno in tudi nemočno in na dnu. Pa s tem ni nič narobe, dovolim si oboje.« V predstavi je tudi nekaj grobih prizorov, predvsem Demeter izkazuje svojo grobo energijo tako Hermiji kot Heleni. Prva se tega zaveda in ga kot takšnega dobro pozna, druga pa si svojega ljubljenega ne predstavlja in ga ne vidi kot vzvišenega nasilneža, čeprav je v resnici do nje ves čas takšen. »Demeter Heleno odriva čustveno, verbalno in fizično,« prikima Ajda. »Na vajah je še Mateju zmanjkovalo idej, kako naj se me znebi. Veliko smo se nasmejali na ta račun. Kar pa ne pomeni, da ni bilo tudi težko. Takšne vaje zahtevajo veliko zaupanja in varnosti med ekipo, saj se moramo igralci drug drugemu in sebi odpirati na vseh mogočih ravneh, kar ni vedno lahko.« Tudi Jana pravi, da se na vajah zgodi, da je vsega preveč, čez mero, a je dobro ravno to, da so v varnem okolju. »Tako lahko tudi najtemnejša improvizacija v določenem trenutku postane najbolj smešna, kar nam zelo pomaga.«
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
