Abrahama se ne boji, tudi postrigla se ne bo

So ljudje, ki se postarajo, in so ljudje, ki ostanejo večno mladi. Med zadnje zagotovo spada glasbenica Irena Vrčkovnik, ki je dopolnila 46 let. Pravi namreč, da je vse v glavi, predvsem stanje duha, številke pa niso pomembne. Preboldčanka sicer ne mara mestnega vrveža, a vendarle ne gre brez njega. Potem ko vedno nasmejana pevka konča opravke na RTV Slovenija, me povabi na kavo v neposredno bližino, to je City hotel. Zadnje čase nismo veliko slišali o njej, a to še ne pomeni, da počiva. Ravno nasprotno! To in še kaj drugega je razkrila med pitjem svoje priljubljene pijače.

Glede na to, da ste strastna ljubiteljica kave, si zamišljate dan brez nje?

Ni si mi treba tega zamišljati, saj se mi je to tudi že zgodilo. Preprosto je nisem imela na zalogi, v trgovino pa ni bilo časa iti. Tako sem glavo in telo prebujala zelo počasi in na splošno sem vse počela v bolj počasnem tempu. Imam nizek pritisk in kava mi res pomaga, zato je zjutraj moja najboljša budnica. Seveda pa najprej vedno spijem velik kozarec vode. Najhuje je bilo pred leti, ko sem bila nekaj časa v Ameriki, kjer preprosto nisem našla kave po mojem okusu. Takrat sem sanjala o naši kavici.

Greste radi v kavarne? Vam je blizu kultura pitja kave?

V kavarne ne zahajam pogosto, se pa seveda zgodi, da zaidem v katero. Najpogosteje tam opravim kakšen intervju, sestanek ali pa s prijateljico poklepetam. Moram reči, da sem se nekako navadila na svojstven način kuhanja kave, ki ga nikjer ne uporabljajo oziroma vsaj jaz ne poznam nobenega lokala. Jaz namreč v skodelico dam najprej dve žlički kave, prisegam samo na določeno znamko, potem pa jo prelijem z vrelo vodo in premešam. Pijem popolnoma grenko in brez mleka. Takšen okus mi najbolj ustreza in tudi prijatelji so se že naučili skuhati kavico po mojem okusu.

Minilo je že nekaj let, odkar ste izdali zadnji album. Razmišljate o novem?

Res je, da ne izdajam več tako pogosto novih skladb, kot sem jih pred leti, pa vendar še vedno migam, in to zelo. (Smeh.) Lani sem na primer nastopila na Slovenski popevki, ki je bila nekakšen mejnik v tekmovalnem smislu, saj sem se odločila, da se na tekmovanja oziroma festivale ne bom več prijavljala. Preprosto sem začutila, da je bilo v 23 letih tega dovolj. Z vseh festivalov pa sem ohranila samo lepe spomine, pa če sem bila dobro ali slabo uvrščena. Zadnje čase sem tudi bolj aktivna kot avtorica skladb in besedil za druge izvajalce, kot so Navihanke, Vesele Štajerke, Spev, Mikanas. Veliko snemam back vokale, predvsem za avstrijske glasbenike, pogosto pa sem gostja ansamblov različnih zvrsti. Tako sem sodelovala s skupino Chateau, še posebno veliko pa sodelujem z narodno-zabavnimi ansambli, saj mi ta zvrst nikakor ni tuja, svojo glasbeno pot sem začela ravno v njej. Vesela sem, da sem sodelovala z Zlatimi muzikanti, ki žal ne delujejo več, pa z ansamblom Igor in zlati zvoki, čisto sveže pa je sodelovanje z ansamblom Vitezi celjski ter z oktetom Žetev, za katera sem napisala vokalni aranžma za skupno pesem. V načrtu imam seveda še veliko takšnih glasbenih sprehodov in prav to mi je tudi najbolj všeč.

Imate tudi svojo pevsko šolo, v kateri poučujete otroke. Ste med učenci že odkrili poseben talent?

Pevski talent je osnova vsega. Če ni talenta, težko napreduješ, se razvijaš, izboljšuješ. Učenci so si tudi glede talenta različni. Zame so vsi posebni in vsem posvečam enako energije. Prav gotovo pa je med njimi nekaj takšnih, ki še posebno izstopajo. Ti so tudi nastopili na vseh obstoječih slovenskih otroških in mladinskih festivalih ter prinašali odličja. O nekaterih se bo v prihodnosti zagotovo še slišalo.

Slovite po močnem glasu. Ste zaradi tega tudi bolj glasni v družbi?

Ah ja, ta moj močni glas. Včasih moram svoj volumen govora res zavestno znižati. Zavedam se, da nisem ravno med tišjimi. Tudi smejim se na glas, ampak tega si nikakor ne bom štela za slabo, saj kadar se smejim, se iz srca, čeprav kdaj pa kdaj na ta račun opazim kakšne neprijazne poglede.

Radi poveste, da se počutite mladi. V čem je skrivnost vaše mladostnosti?

To povem, če me seveda vprašajo o počutju. (Smeh.) Ne vidim namreč razloga, zakaj bi se kdor koli kadar koli moral počutiti starega samo zaradi let. Vse je stanje duha in vse je v glavi. Seveda se zavedam, da bo prekmalu potrkal Abraham na vrata, prav tako opazujem in vidim spremembe na telesu, obrazu, ampak počutim se mladostno, polno energije. Številke naj kar rastejo, a počutja nam ne morejo vzeti. (Smeh.) Zato bom verjetno do konca kršila pravila, kot sta kaj se spodobi obleči za določena leta, dolžina las. Poslušala bom le svoj občutek.

S partnerjem ste tudi precej aktivni – ko ne jadrate, se vozite z motorjem. Imate radi spontanost?

To počneva, ko imava čas oziroma med dopustom, ki ga lani sploh nisem imela. To poskušam zdaj nadoknaditi s smučanjem. Golte so mi najbližje, in če le vreme postreže, grem smučat. Seveda samo za par ur, nato čaka delo.

Še ena izmed vaših strasti je nakupovanje prek spleta. S tem prihranite veliko časa, denarja pa niti ne. Ali pač?

Ne morem reči, da je kupovanje moja strast, saj lahko rečem, da sem zelo varčna in kupujem le stvari, ki jih potrebujem. Namesto da bi se odpravila v mesto, sedem za računalnik in vse prebrskam. Na spletu lahko dobiš prav vse, kar želiš. Če pa kupuješ v tujih spletnih trgovinah, je navadno še ceneje. Seveda sem bila nekaj časa skeptična glede varnosti nakupovanja prek spleta, a sem iz izkušenj ugotovila, da je strah odveč. Seveda sem opravila tudi kakšen zgrešen nakup, a sem lahko to vrnila in tudi denar sem dobila nazaj. Kupovanje prek spleta pa ne pomeni, da ne zahajam več v trgovine. Hrano in oblačila moraš nekako videti in tudi preizkusiti.