»Najino razmerje sva vedno bogatila s pogovorom, ki je bil poleg drugih bližin temelj za kvalitetno partnerstvo. Srečna sem, da sem ga spoznala, saj sva drug drugega plemenitila in žlahtnila,« nam takoj v uvodu razodene najtršo vez njune dolgoletne ljubezni. Štefka je mladost preživela v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, Milan pa v Prekmurju, zato sta oba ohranila tudi ljubezen do narave. »Sem bolj nočni človek, ker rada berem, vendar me jutro vselej pritegne. To imam od doma, ker so na Koroškem hribi bolj blizu, in ko se sonce pomakne čez griče in zažari v dolini, te jutro potegne v življenje. Treba je poslušati, kako šumi življenje v naravi, tudi v Ljubljani, saj ptički pojejo kljub megli,« doživeto pove in nas popelje v leto 1960, ko sta se spoznala med študentskim delom. »Bila sva v zvezi slovenskih študentov, jaz sem delala na socialnem področju, on pa na študijsko-razvojnem delu in je bil že takrat v univerzitetnem svetu. Od tega je zdaj že 56 let, medtem ko sva poročena že več kot pol stoletja,« je upravičeno ponosna na uspešen zakon s prvim slovenskim predsednikom. V njem sta se jima rodili dve hčerki, Ana, ki je danes krajinska arhitektka, 1964., ter Špela, ki je etnologinja in antropologinja, 1969. Starejša hči ju je razveselila z edinim vnukom Fedjo. »Naš vnuk je tako dober, da je vreden kar za pet drugih. Sicer pa imam dva, kajti Anin partner Brane ima iz prvega zakona še Jašo, ki se s Fedjo tako dobro razume, da besede 'polbrat' sploh ne uporabljamo. Zelo prijateljsko sta povezana in ta njun odnos me navdušuje,« je ponosna babica.
Vsestranski gospod predsednik
Med prijetnim pogovorom izvemo, da je Štefka svojemu vplivnemu možu vselej stala ob strani in doma zagotavljala pogoje, da je lahko njen mož nemoteno opravljal svoje delo. »Najprej sem njemu zlikala srajce, šele nato sebi, če je ostalo kaj časa. Spominjam se, da smo potovali z manjšim letalom in je bilo mogoče vzeti le en kos prtljage, v njem pa Milanov smoking ali frak. Takrat ni bilo vprašanja, ali je dovolj prostora še za mojo obleko. Na mednarodni ravni so bili še toliko bolj pozorni, da so bile stvari videti na nivoju, sproščene, elegantne, modne, četudi pogojev za to niso vedno priskrbeli. Že časovno in materialno je bil problem, zato sem bila pogosto prepuščena lastni iznajdljivosti in improvizaciji. Za vsa potovanja sem mu vselej sama pripravila kovčke, tega sem se navadila, zato je pakiranje še danes moja skrb. Seveda si zna Milan vse tudi sam urediti, celo zlikati, če je treba. Morda boste presenečeni, a tudi skuhati zna zelo dobro, vendar je bil takrat čas drugače razporejen. Moral je marsikaj preštudirati, poznati vsebino, da je bil lahko dober pogajalec. Ko pogledam na preteklost in spore, ki so vladali pred 25 leti, sem hvaležna, da je bil tako dosleden in preudaren. Spominjam se, s kakšnim občudovanjem so ga poslušali veliki voditelji, in zelo sem vesela, da smo ga takrat imeli, saj bi brez njega lahko nastal kaos, ki ga nikoli ne bi mogli popraviti,« obuja z nami spomine na svoje začetke v vlogi prve slovenske prve dame.
Kolajna za vzdržljivost
Danes je njen vsakdan še vedno povezan z nekdanjo vlogo prve dame. Obveznost je tisto, kar je človeško, pravi in nadaljuje: »Aktivna sem na kulturnem področju in v humanitarnih društvih. Vesela sem, da obstajajo te aktivnosti. Vsak dan prinese kakšen cilj, nov pogled, eno izmed opravil je, da bi rada pravočasno odgovorila na prijazna pisma. Najprej odgovorim tistim, ki so v stiski, da jim lahko pomagam. Sicer pa imava z Milanom po novem dve mački, ki ju on zjutraj pocartlja s hrano, nato pa nama skuha kavo. Do družinskih obredov sva zelo zaščitniška in jih negujeva, zato se še vedno vsako soboto ali nedeljo dobimo pri naju na kosilu. Rada pripravljam hrano z ljubeznijo, imam zelo dobre recepte iz spomina in prakse,« izvemo od gospe, ki o intimi s predsednikom države nikoli ni razpredala v medijih. »Pri tem ni šlo za distanco, ampak za mero dobrega okusa. Raje ne govorim, kot da bi lagala. Povsem brez zadržkov pa lahko povem, da bi si moj Milan zaslužil kolajno, ker je toliko let zdržal z mano. Nisem preprosta, saj če si odkrit, ustvarjalen in samozavesten, pride do tega, da se moraš prilagajati, sodelovati in soustvarjati intimo. Že zaradi ljubezni in spoštovanja,« čutno pripomni in nam za konec še zaupa, kako premaguje stres. »Preprosto si pustim biti občutljiva, saj drugače ne bi mogla čutiti drugega človeka in sebe.«
