Konec maja je Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM) z vrsto prireditev zaznamovala 110. obletnico delovanja, aktivnosti, ki bodo tako ali drugače povezane z jubilejem, pa se bodo odvijale vse do konca leta. Ustanovljena je bila 28. maja 1903 kot knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, v bogati zgodovini je večkrat zamenjala ime in status. Danes ima pomembno narodno depozitarno in regionalno domoznansko funkcijo. »UKM ima skoraj 16.000 aktivnih uporabnikov, glavnina prihaja iz univerzitetnega okolja, a jo od nekdaj obiskujejo tudi drugi meščani pa tudi raziskovalci in uporabniki od drugod. Pred kratkim smo zabeležili milijonto enoto knjižničnega gradiva, pri čemer je treba reči, da je to dandanes zares raznoliko – klasičnim knjigam in časopisom so se že zdavnaj pridružili različni digitalni nosilci informacij – zvoka, slike, podatkov. V anatomski zbirki imamo celo modele organov človeškega telesa, ki jih redno uporabljajo študenti medicine. Na voljo so slikovno gradivo, rokopisi, zemljevidi,« nam je zaupala samostojna svetovalka bibliotekarka dr. Jerneja Ferlež. UKM obišče več kot 1000 uporabnikov na dan, vsako leto si izposodijo 350.000 kosov gradiva, prostor pa gosti približno 100 prireditev. »Knjižnico je zaznamovalo delovanje in razmišljanje nekaterih strokovnjakov, ki so v njej delovali. Omeniti velja pesnika in bibliotekarja Janka Glazerja, ki je v ustanovi videl pomemben znanstveni in domoznanski potencial, dolgoletnega ravnatelja dr. Bruna Hartmana, ki je med drugim zaslužen za prvo namensko knjižnično zgradbo UKM, pa bibliotekarski strokovnjakinji Bredo Filo in Zlato Kert ter seveda vse ravnatelje, ki so s svojimi vizijami in pogledi vplivali na vsakokratni razvoj ustanove. Zaznamovali pa so jo tudi prav vsi uporabniki, od prominentnih do povsem anonimnih.«
Pregled razvoja knjižnice s poudarkom na ljudeh
Osrednji dogodek slovesnosti je bil v torek z govorom ravnateljice UKM dr. Zdenke Petermanec, mariborskega župana in rektorja Univerze v Mariboru. Priložnosti ustrezno je bibliotekarka Gabrijela Kolbič pripravila razstavo PreOBRAZbe UKM 1903–2013, na kateri je prikazala pregled razvoja knjižnice s poudarkom na ljudeh, ki so delali ali še delajo v knjižnici. »Na splošno je bila rdeča nit misel, da jo zaznamujejo predvsem ljudje – tako knjižničarji kot uporabniki. Z odprtjem razstave in sproščenim druženjem pod arkadami pred zgradbo in v novi dnevno-nočni čitalnici ČUK se je končal osrednji dan praznovanja, osrednji teden pa z glasbeno-poetičnim večerom Vite Mavrič z gosti: Milanom Deklevo, Juretom Ivanušičem in Tadejem Vesenjakom.«
Čeprav je osrednji del že za nami, nas do konca leta čaka še nekaj dogodkov, povezanih z jubilejem. Omeniti velja projekt Iz knjižnice v mesto, serijo sprehodov, v katerih knjižničarji UKM vodijo od izbranih zanimivih primerkov gradiva, ki ga hranijo v knjižnici, do lokacij v mestu, ki so z njimi povezane. »Tudi ti sprehodi se bodo enkrat na mesec vrstili do konca leta. Prvega smo izpeljali na osrednji dan prireditev – sprehajalce smo popeljali po vseh lokacijah, kjer je doslej domovala knjižnica, teh je kar osem.« Do konca leta bodo na stebrih pred knjižnico na ogled tudi anekdote, spomini in misli posameznikov, ki so tako ali drugače povezani z ustanovo.