TEHNOLOGIJA

Znanstveniki bodo oživili 24 izumrlih živalskih vrst

Objavljeno 28. marec 2013 12.15 | Posodobljeno 28. marec 2013 12.16 | Piše: A. P.

Znanstveniki so izbrali 24 izumrlih živalskih vrst, ki jih bodo obudili. Vrsta uspešnih poskusov razkriva, da je tehnologija zrela za izziv.

Tasmanskega tigra so iztrebili v 60. letih preteklega stoletja. Foto: Wikipedija

Zgodba iz Jurskega parka bi lahko kmalu postala resničnost, potem ko so znanstveniki opravili že nekaj uspešnih laboratorijskih poskusov, ki vlivajo upanje, da bomo lahko obudili številne izumrle živalske vrste. Da gre zares, potrjuje tudi pravkar končana znanstvena konferenca TEDx v Washingtonu, na kateri so se pod sponzorstvom mesečnika National Geographic sestali številni strokovnjaki in celo sestavili seznam 24 izumrlih živalskih vrst, ki bi jih radi obudili. Med njimi so številne vrste, ki so izginile zaradi človeka. Karizmatični ptič dodo je živel v okolju brez naravnih sovražnikov, iztrebil ga je človek, ker ga je lovil za hrano. Maori so zakrivili izumrtje 3,6 metra visoke moe, zebra kvaga je nekoč živela v Južni Afriki – zadnjo so v divjini ustrelili leta 1870, zadnji primerek pa je poginil v ujetništvu 13 let pozneje. Na seznamu sta tudi sloviti tasmanski tiger, vrečarski približek zverem, in karolinška papiga, ki so jo zadnjič videli leta 1904 na Floridi.

Znanstveniki so na konferenci upoštevali več kriterijev za obuditev, tudi etični vidik tovrstnih posegov. Poskušali so oceniti ekološko vlogo, ki bi jo zasedle obujene živali, in njihov morebitni vpliv na človeka. Osvetliti so morali tudi praktične vidike, ali je dostopen DNK izumrle vrste in njegovo kakovost, ali so morda na voljo matične celice izumrle živali, in seveda, ali še obstaja okolje, v katerem bi uspevala.

Francoskim in španskim znanstvenikom je pred desetimi leti uspelo obuditi izumrlo vrsto koze, vendar je žival živela le deset minut zaradi genetske okvare dihal. Mehanizem, ki ga strokovnjaki uporabljajo, je sila preprost. Embriu sorodne vrste odstranijo dednino in jo zamenjajo z dednino izumrle živali. Ti spremenjeni zarodki se nato vstavijo v nadomestno mater, ki žival skoti. Doslej so bili uspešni tudi poskusi na žabah, vendar so embrii živeli le nekaj dni. Med živalmi, ki jih želijo obuditi, so tudi mamuti, saj so v zamrznjenih primerkih zelo kakovostni DNK. Kar se tiče obujanja dinozavrov, je zadeva bolj zapletena, saj nimamo na voljo dovolj kakovostne dednine. Kljub temu so se lani pojavile govorice, da naj bi kontroverzni milijarder iz Avstralije izvajal skrivne poskuse za izgradnjo lastnega Jurskega parka. Magnat Clive Palmer, ki se je pravkar lotil gradnje kopije Titanika, naj bi sodeloval z ekipo, ki je klonirala ovco Dolly. Poskusi naj bi potekali v središču v Coolumu. 

Deli s prijatelji