Zlatniki v pesku

Ljubiteljski potapljači, ki so pred dnevi raziskovali morsko dno v bližini izraelske obale, so bili še kako presenečeni, ko so v pesku zagledali nekaj svetlikajočega se. Najprej so mislili, da gre za otroške igrače, ko so prišli bliže, pa so ugotovili, da so to pravi pravcati zlatniki! Na koncu so z morskega dna izvlekli okoli 2000 arabskih kovancev, starih okoli 1000 let.

Izraelski arheologi pravijo, da gre za pomembno najdbo zlatnikov iz obdobja fatimidskega kalifata, ki je med letoma 910 in 1171 vladal velikemu delu Bližnjega vzhoda. Na površje morskega dna so jih izbezale nedavne zimske nevihte. Kakor pravi Jakob Šarvit iz izraelskega urada za starine, je bilo zlato verjetno na poti iz starega rimskega pristanišča Cezareja v vzhodnem Sredozemlju proti Kairu, kjer je bil sedež kalifata, a je ladja z dragocenim tovorom, kakor kaže, kmalu po izplutju potonila.

Vpogled v zgodovino

Podobne zlatnike so v preteklosti v tem delu sveta našli že večkrat, to pa je največja najdba na ozemlju Izraela. Skupna teža kovancev za en, pol in četrt dinarja znaša okoli šest kilogramov, samo zlato – če ne upoštevamo njegove zgodovinske vrednosti – pa bi bilo vredno okoli 210.000 evrov.

Jakob Šarvit pravi, da najdba dokazuje, da je bila Cezareja v tistih časih premožno mesto, daje pa tudi vpogled v fatimidske trgovske navade. Fatimidi so bili prvi muslimanski vladarji z lastno mornarico, ki so trgovali z vsemi mesti v Sredozemlju, tudi s kristjani, s katerimi so bili sicer v vojni. Zlatniki so bili skovani med vladavino fatimidskih kalifov Al Kima (996–1021) in njegovega sina Al Hirja (1021–1036). Bogastvo fatimidskega kalifata, ki izvira iz Severne Afrike, njihove korenine pa segajo do Fatime, hčere preroka Mohameda, in njenega moža Alija, je bilo legendarno. Samo v Kairu so imeli za 12 milijonov dinarjev zlatih rezerv, kar je bilo za tiste čase nepopisno veliko.