Rdečenoge želve so v Južni Ameriki, od koder izvirajo, priljubljeni hišni ljubljenci, saj živijo do 50 let in niso prav nič zahtevne. Povsem zadovoljne so, če jim postrežete s sadjem, listjem, mrtvimi insekti in celo izločki, pa še pogostiti jih ni treba vsak dan, saj lahko brez hrane zdržijo kar tri leta. Toda to, kar je uspelo želvi po imenu Manuela, je presenetilo še tako izkušene strokovnjake za te plazilce.
Leta 1982 jo je v svoj dom sprejela brazilska družina Almeidas iz Ria de Janeira, prav tega leta so tudi obnavljali svoj dom. Ker so površni delavci radi puščali odprta vhodna vrata in je Manuela nekega dne preprosto izpuhtela, so bili prepričani, da jo je pač mahnila po svoje in našla srečo na svobodi.
Potem ko je v začetku letošnjega leta umrl poglavar družine Leonel, so se njegovi otroci odločili, da bodo pošteno počistili podstrešje, ki se je dobesedno šibilo od krame in starih električnih naprav, ki so jih neuporabne raje shranjevali kot odnašali na smetišče. Še huje, Leonelova konjička sta bila zbiranje in popravljanje odpadnih električnih naprav, zato jih je od vsepovsod nosil domov, a se večine ni nikoli pritaknil.
Brez hrane lahko preživijo do tri leta
Njegov sin Leandro je tako pridno odnašal škatle pred hišo, v eni od njej pa je bil tudi pokvarjeni gramofon, ki ga je njegov oče pred natanko 30 leti shranil za poznejše čase, a te škatle ni nikoli več odprl. »Naenkrat pa je pristopil sosed in me vprašal 'A boš vrgel stran tudi želvo?' Tedaj sem jo uzrl, kako je pokukala iz škatle. Nisem mogel verjeti.«
Le nekaj trenutkov so tuhtali Almeidasovi, kdo je ter kako in kdaj se je znašla v škatli, saj je Leandrova sestra Lenita v njej hitro prepoznala Manuelo, ki jo je za darilo dobila še kot otrok. Kajpak je navdušena, da jo je znova dobila po dolgih desetletjih, odkar jo je nepreviden oče spregledal v škatli, kamor je položil gramofon. »Le to nam ni jasno, kako ji je uspelo 30 let preživeti v tistem temačnem prostoru. To je čudež,« pravi Lenita.
Zadevo je preiskal lokalni veterinar Jeferson Pires, ki je potrdil znanstvene navedbe, da lahko rdečenoge želve brez hrane preživijo do tri leta. Toda desetkrat dlje? »Nekaj je morala jesti, saj bi sicer zagotovo poginila,« pravi veterinar, ki je ob ogledu podstrešja razvozlal tudi to uganko. Manuela je še živa po zaslugi termitov, ki so prilezli v škatlo iz lesenega poda.