Kakor da kitajska provinca Zheijang že samo z najhujšimi poplavami v zadnjem stoletju ni doživela zadosti gorja, tudi oblasti se po prepričanju prebivalcev prepočasi odzivajo na katastrofo, ki jo je povzročil tajfun Fitow. Kaplja čez rob pa je bil še lokalni politik, ki se je med obiskom prizadetega območja dal nositi na hrbtu vaščana, saj da si ni hotel uničiti dragih čevljev.
Neprimerno vedenje
Morda je to na podeželju še sprejemljivo, a fotografije predstavnika mestnih oblasti, ki ga na štuporamo nosi vaščan, so se znašle na spletnem mikroblogu weibo, ki velja za kitajski twitter, in sprožile pravo poplavo očitkov in negodovanja. Wang, kakor se piše lokalni veljak, sicer ni bil kriv korupcije, proti kateri se tako krčevito bori kitajska vlada, a je zaradi neprimernega vedenja izgubil položaj direktorja lokalnega gradbenega podjetja. Pomagalo ni niti zatrjevanje njegovih kolegov, češ da se je vaščan sam ponudil za nosača, namesto da bi se Wang sezul in pot nadaljeval bos.
Ugled je na Kitajskem še kako pomemben in nihče se tega ne zaveda bolje kakor komunistična oblast. In Wang ni edini primer, kako odločno zna Peking ukrepati proti politikom, ki se vedejo svojemu položaju neprimerno ali neetično. Nedavno je službo izgubil občinski veljak Ma Linxiang iz Qingheyinga, potem ko so se lokalni mediji razpisali, da je za tridnevno svatbo svojega sina zapravil skoraj 200.000 evrov. Čeprav se je izkazalo, da ni poneveril državnega denarja, je kršil stroga pravila partije, ki svojim članom prepoveduje ekstravagantno vedenje. Še prej pa je vodja komunistične partije v Gushanziju Liang Wenyong izgubil položaj, ker so ga posneli (in posnetek objavili na spletu), kako se baše z jastogom in naliva z dragimi pijačami, pri tem pa kritizira navadne Kitajce, češ da se preveč pritožujejo.
Previdnost ni odveč
Po drugi strani je začela kitajska vlada pritiskati tudi na tiste, ki opozarjajo na korupcijo. Nedavno je kitajski novinar, ki je pisal o sumu korupcije visokih predstavnikov oblasti, končal v priporu zaradi blatenja ugleda. Policija je pridržala tudi aktiviste, ki so od politikov zahtevali, naj javnosti razkrijejo svoje premoženjsko stanje.
Lotila pa se je tudi interneta: blogerjem, ki na spletu objavljajo »žaljive govorice«, ki si jih ogleda več kot 5000 ljudi oziroma so posredovane več kot 500-krat, grozijo tudi do tri leta zapora. Kakor pravi pekinški odvetnik Yang Xuelin, se ljudje zdaj bojijo objavljati novice na weibu: »Državni mediji so pristranski, in če navadni ljudje nimajo glasu, je težko ugotoviti, kaj je res.«
