Zaradi grafita je hiša dražja za 100.000 €

Daleč proč od največjih turističnih znamenitosti, v vzhodnolondonski četrti Shoreditch, je nekakšna galerija na prostem, ki si jo lahko ogledate, če vodniku Karimu Samuelsu odštejete 12 britanskih funtov (dobrih 19 evrov). Ne gre za pravo galerijo, seve, ampak za čisto običajne ulice, ki so si jih grafitarji in drugi ulični umetniki izbrali za atelje. Še več, grafitov v tej četrti že dolgo ne preganjajo več, prav nasprotno, lastniki nepremičnin so željni, da bi si slavni umetniki prav zidove njihove izbrali za platno, kajti to lahko strmo poveča njeno vrednost. »Če imate srečo, da je grafit na vaši hiši podpisal Banksy, lahko cena nepremičnine naraste tudi za 100.000 evrov,« razlaga Karim in pristavi, da bližnje Banksyjeve umetnine ne more več pokazati, lastnik jo je že obil z deskami ter jo tako zavaroval pred vandali in vremenom. V poslopju bo kmalu odprl restavracijo in prav grafit bo njena glavna znamenitost, tedaj na ogled vsem.

Ulična umetnost, vredna ogleda, niso le grafiti. To so lahko tudi mozaiki in skulpture, narejene iz odpadkov, in celo kepice izpljunjenih žvečilnih gumijev, ki bi jih, če vas vodnik ne bi opozoril nanje, kaj lahko pohodili. »Od leta 1998, ko je umetnik Ben Wilson začel po svoje olepševati ulice, je z živahnimi barvami poslikal od 8000 do 10.000 kepic žvečilnih gumijev. Zaradi tega so ga večkrat aretirali, a tudi vsakič izpustili, saj mu možje postave niso mogli dokazati, da je s takšnim ustvarjanjem uničeval nekogaršnjo lastnino.«

Tudi nekatere druge umetnine so tako majhne, da bi jih brez vodnika spregledali. Karim med drugim opozori na ped visoke plesalce, grafite, ki jih je ustvaril znani mehiški slikar Pablo Delgado.

Med uličnimi umetniki vlada prava vojna, kdo bo izkoristil kateri zid, galerija na prostem pa se tako nenehno spreminja. »Nekatere grafite in druge umetnine odstranijo možje postave, mnogi izginejo zaradi rušenja starih stavb, največ pa jih prekrije sveža plast barv v spreju, ko pač kdo nariše grafit čez že obstoječega, ali ker se je naveličal svojega starega, ali ker osvaja novo ozemlje in prekrije grafit koga drugega. Da, boj za platno je neizprosen,« razlaga Karim.

Nekatere umetnine so ustvarjene za to, da trajajo, druge ne, se s Karimom strinja avstralski turist Zac Kerr, ki meni, da je prav v tem čar ogledati si galerijo na prostem. »Ker veš, da gledaš grafit, ki ga morda že jutri ne bo več, ga toliko bolj ceniš.«