NA OGLED

Zaklad iz Cheapsida: nakit z začetka vladavine Stuartov

Objavljeno 08. junij 2013 12.29 | Posodobljeno 08. junij 2013 12.29 | Piše: U. S.

Dragoceni zaklad iz Cheapsida bodo jeseni razstavili v londonskem muzeju.

Ženske hočejo denar in nakit.

Jeseni bo londonski muzej na ogled postavil Cheapside Hoard (zaklad iz Cheapsida): na stotine kosov nakita, zlatega in okrašenega z dragimi kamni iz elizabetinske dobe in obdobja z začetka vladavine Stuartov, ki so ga delavci v londonskem okrožju Cheapside izkopali pod kletjo leta 1912. Izkopavanja na tistem kraju so razkrila škodo, ki jo je povzročil veliki požar, na podlagi te pa so strokovnjaki neprecenljivo zbirko, ki naj bi bila tam skrita 350 let, postavili v obdobje pred letom 1666. Nedavne študije dragulja, imenovanega Stafford intaglio, z vgraviranim znakom Williama Howarda, edinega vikonta Staffordskega, so zbirko postavile med leti 1640 in 1666.

Kustosinja muzeja meni, da je zaklad najverjetneje skril draguljar ali zlatar, ki se je boril v angleški državljanski vojni, a se nikoli ni vrnil: »Gre za eno velikih skrivnosti zaklada iz Cheapsida, kdo ga je tja zakopal in kako. Menimo, da ga niso zakopali v času velikega požara. Ljudje so sicer res zakopavali dragocenosti, a so večinoma prišli ponje. Stavbe so bile uničene, kleti so ostale nedotaknjene. Verjetneje je, da je tisti, ki je zaklad zakopal, šel v vojno in se ni vrnil.«

Muzej je navdušen nad zbirko, ki so jo opisali kot enega najpomembnejših virov za razumevanje zgodnjega modernega nakita. Zaklad je velik, vključuje prstane, ogrlice, bizantinske kameje in okrašene stekleničke za dišave, poleg tega govori tudi o vlogi Londona v mednarodni trgovini z dragimi kamni. Med razstavljenimi predmeti so tudi majhna belo-modra ahatna kameja v obliki ženske glave in kolumbijski smaragd v obliki papige ter ura, vdelana v smaragd. Ta je še posebno zanimiva, saj gre za izjemen primerek, najverjetneje izdelan za aristokrata, zagotovo pa se ga ne bi branil niti kralj! Žepne ure se v korespondenci med obrtniki in aristokracijo prvič omenjajo v 15. stoletju, prve prototipe naj bi nosili okoli vratu; prvo zapestno je švicarski obrtnik Patek Philippe leta 1868 izdelal za madžarsko grofico Koscowicz.

Do nepričakovanega odkritja leta 1912 je bil zaklad iz Cheapsida ovit v skrivnost, dragocene dragulje bodo na ogled postavili oktobra (razstava bo odprta do marca prihodnje leto) skupaj z redkimi portreti in zgodovinskimi predmeti iz muzejske zbirke, da bi osvetlili modo in kulturo v angleški prestolnici med vladavino Tudorjev in Stuartov.

Deli s prijatelji