LONDON – Diamant, ki ga je Angležinja pred tremi desetletji kupila na garažni razprodaji za le deset funtov, naj bi na dražbi, ki jo bo hiša Sotheby's organizirala 7. julija, prodali za kar 350.000 funtov!
Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je ženska v Isleworthu v zahodnem Londonu kupila prstan z velikanskim kamnom, prepričana, da gre za bižuterijo, in ne kar 26,27-karatni diamant iz 19. stoletja, ga je nosila vsak dan. »Nosila ga je desetletja, vsak dan, tudi ko je šla po nakupih,« je povedala vodja oddelka nakita pri avkcijski hiši Jessica Wyndham in pristavila: »Zares je čeden prstan. Ko ga je kupila, je menila, da je ponaredek. Nikomur se niti sanjalo ni, da je vreden precej več, da je diamant pravi. Marsikdo pogosto kupuje na garažnih razprodajah in prodajah iz avtomobilskega prtljažnika, a tovrstni nakupi so redki.« Lastnica prstana, ki je hotela ostati anonimna, je predvidevala, da kamen ni pravi, saj se ni lesketal, kot se diamanti, tudi držalo, v katero je bil vdelan kamen, je bilo umazano, je dodala Wyndhamova. Rez je bil drugačen, nekoč so diamante brusili drugače kot dandanes, in tudi zaradi tega mnogi menijo, da kamen ni pravi. »Diamant je v obliki blazine, svetloba ne preseva tako kot pri sodobno brušenih diamantih. Včasih so bolj upoštevali naravno obliko kamna, manj je bilo brušenja, da se je obdržala teža,« pojasnjuje Wyndhamova. »Nekdanji diamanti imajo več osebnosti, drugače se bleščijo.« Obdelali naj bi ga v 19. stoletju, a njegova zgodovina ni poznana.
No, po tridesetih letih je gospa prstan nekega dne odnesla v dražbeno hišo Sotheby's, zanimalo jo je, ali je njem vendarle vdelan pravi kamen. Draguljarji so kamen pregledali, ker so menili, da gre za diamant, so ga poslali v oceno ameriškemu gemološkemu inštitutu, je še povedala Wyndhamova: »Večina med nami si niti v sanjah ne more predstavljati, da bi imeli tako velik diamant.« Ali pač: če bi ga imeli, ne zamudite dražbe.
