Z odpada 
v muzej

Kopija stare Atarijeve videoigre, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja neslavno končala na odpadu v Novi Mehiki, bo dobila svoje mesto v uglednem muzeju Smithsonian v Washingtonu. V bližini Alamogorda, približno 320 kilometrov jugovzhodno od Albuquerqueja, so letos namreč našli na stotine razmeroma ohranjenih kartic z videoigro z naslovom E. T. vesoljček. Skrivnost, kdo jih je dejansko odpeljal na odpad, so navdahnile dokumentarni film Atari: Game Over (Atari: konec igre), ki govori o vzponu in padcu ameriške družbe Atari in sesutju trga videoiger leta 1983, pri katerem je pomembno vlogo igrala tudi igra E. T.

Usodna igra

E. T. vesoljček, ki so ga pri Atariju pospešeno dali na trg za svojo konzolo atari 2600, da bi zaslužili na račun istoimenske filmske megauspešnice Stevena Spielberga, slovi kot ena najslabših videoiger vseh časov. Na račun slovitega imena so sicer prodali poldrugi milijon kosov, a kupci so bili strašno razočarani nad zgodbo, podobo in samo igralnostjo. Problem pa je bil, da so si tako pri Atariju kot trgovci postavili previsoke cilje in neprodanih je ostalo od 2,5 do 3,5 milijona kartic z igro. No, Atari je imel tedaj na trgu še nekaj milijonov drugih iger, ki jih ni mogel prodati.

Ker je bil trg prenasičen z videoigrami slabe kakovosti, pri čemer je Atari nadzoroval kar 80 odstotkov celotnega trga, je balonček počil. Izplen: propadla je večina ameriških izdelovalcev domačih računalnikov ter videokonzol in iger zanje, med njimi tudi Atari, ki so ga po kosih razprodali. Trg je zaživel šele čez nekaj let s prihodom japonskih proizvajalcev, kot so Sony, Nintendo in Sega, s čimer se je začela tako imenovana tretja generacija videokonzol. Udarec za ameriško industrijo videokonzol pa je bil tako hud, da si je resnično opomogla šele s prihodom Microsoftove konzole xbox leta 2001, ki je osvojila konkreten del trga.

Mit je bil resničen

Kaj se je dejansko zgodilo z neprodanimi igrami E. T. in številnimi Atarijevimi konzolami, je bilo dolgo zavito v tančico skrivnosti. Govorilo se je, da je dal Atari sredi noči zakopati več milijonov kartic z igrami sredi puščave v Novi Mehiki – in jih celo zaliti z betonom –, a tega dolgo ni nihče potrdil. Pravzaprav je okoli pokopa iger nastal pravi urbani mit, ki pa se je izkazal za resnico, dokler se aprila letos niso začela prava arheološka izkopavanja, ki jih je financirala kanadska družba Fuel Industries. In na odpadu so dejansko našli na kupe kartic z igrami E. T. in drugimi neuspešnimi Atarijevimi igrami. Edino odstopanje od mita je število kartic, ki so končale sredi pustinje: namesto več milijonov jih je bilo zakopanih »le« okoli 700.000.

Z odlagališča so zdaj rešili okoli 1300 iger E. T. vesoljček, dobili pa so jih mestni svet Alamogorda, družba Fuel Industries, producentska hiša Lightbox, ki je skupaj z založbo Xbox Origins snemala dokumentarec o Atariju, in novomehiški muzej zgodovine vesolja, en izvod pa so poslali uglednemu muzeju Smithsonian v prestolnico ZDA, kjer bo razstavljen kot pomembni del industrije videoiger in ameriške pop kulture. Nekaj sto izvodov izkopane razvpite igre je šlo tudi na spletno dražbo, kjer so občini do zdaj prinesli okoli 37.000 dolarjev (dobrih 30.000 evrov).