Z nogami pilotira, tipka in igra klavir

Za mnoge nepredstavljive tegobe ni sprejela kot invalidnost, temveč izziv: Jessica Cox namreč vse in še več opravlja z nogami, med drugim ima črni pas v tekvondoju.

V otroštvu so ji starši poskušali pomagati s protezami, a je sčasoma spoznala, da jo te le ovirajo. Z nogami lahko opravi tudi vse tisto, pri čemer si drugi pomagamo z rokami, je spoznala Jessica, ki je pri 32 letih prepričana, da zanjo preprosto ni ovir: Američanka iz Arizone je tako tudi prva pilotka brez rok. Brez posebnih prilagoditev vozi avtomobil, tipka na računalniško tipkovnico in uporablja pametni telefon, deska na valovih, se potaplja, igra celo klavir! »Ko sem imela tri leta, sem se začela ukvarjati z gimnastiko, pri petih sem že plavala, pri šestih sem se lotila plesanja, pri desetih pa tekvondoja. Skratka, tako rekoč ni športa ali dejavnosti, ki je ne bi poskusila!«

Tekvondo ji je prinesel tudi ljubezen: zaljubila se je v svojega učitelja, Patricka Chamberlaina. »Po nekaj mesecih sem spoznal, da si jo želim za ženo. Je nepopustljiva, pozitivna osebnost, neustavljiva, odprla mi je oči, šele zdaj pravzaprav vidim, kaj vse lahko dosežeš v življenju,« je povedal 30-letnik, ki je izbranko popeljal pred oltar leta 2012 v Tucsonu v Arizoni.

»Vsega sem se učila postopoma. Zdaj zmorem sama skoraj vse, no, le pri urejanju pričeske potrebujem pomoč. Pri tem se je Patrick izkazal za zelo nadarjenega, naredi mi namreč zelo lepo kito, figo ali čop!« je ponosna Jessica, ki se je 2008. vpisala tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, ko je postala prva ženska, ki lahko pilotira z nogami. »Potrebovala sem tri leta, da sem dobila licenco,« pojasnjuje Jessica, ki obvlada tudi klavirske tipke, z možem pogosto igrata v duetu. S svojo izkušnjo navdihuje tudi druge v številnih nagovorih po vsej državi.

Američanka resnično verjame, da je meja njenih dosežkov le nebo, zato načrtuje tudi družino: »Če bi se otrok rodil brez rok, se ne bi prestrašila, saj vem, da je z jekleno voljo mogoče prav vse. A najprej si želim še malce potovati po svetu in spremeniti miselnost o invalidnosti.«