Vse življenje hodi k istemu frizerju

V dolgih 42 letih se je marsikaj spremenilo, zrasel jima je trebušček in lasje so posiveli, kljub temu pa 71-letni Sam Farr še vedno zahaja v isti frizerski salon, saj svoje pričeske ne zaupa nikomur drugemu kot 59-letnemu Joeju Paceu. Njuna zgodba se je začela v zgodnjih 70. letih, ko je Sam začel zahajati v salon Giuseppe’s v britanskem Bathu in si tam urejati frizuro. Takrat so tudi nastale prve fotografije, kako sedi pred ogledalom na brivskem stolu, potem pa jih je ustvarjal v rednih presledkih. Na seriji tako vidimo, kako je mineval čas, njuno prijateljstvo pa je raslo. »Seveda se je v letih veliko stvari spremenilo, a Joe je stalnica v mojem življenju,« je povedal danes upokojeni Sam. Na striženje je prišel vsako leto, tudi takrat, ko se je salon selil v nove prostore. »Joe je še vedno odličen frizer in svoje opravi brezhibno. Danes najin odnos ni več na ravni stranke in storitve, postala sva prijatelja. Skupaj sva šla na večerjo, skupaj sva potovala, s svojo družino je prišel tudi na moj vikend na Siciliji. Zdaj se pri njem striže že četrta generacija moje družine, kar je malce bizarno.«

Nekoč so bili ljudje zelo zvesti lokalnim frizerjem, mesarjem in čevljarjem. Zaupali so jim in niso nikoli prestopili praga drugega ponudnika. Danes so tovrstne prodajalne in storitve povezane v velikanske verige, ki ponujajo nižjo ceno, hkrati pa v celoti izničijo medčloveški stik. Včasih smo poznali vse osebje po imenu, danes to ni več mogoče. Po neki anketi se ljudje najbolj navežejo prav na frizerje, mesarje in lokalno prodajalno časopisa in tobaka. Visoko na seznamu ponudnikov, ki jih najbolj pogrešamo, so tudi prodajalne plošč in zasebne knjigarne.