Volk jo je napadel, medvedka pomagala

FORT SMITH – Medvedov se bojimo, razen če jih ne opazujemo varno odmaknjeni za ogrado v živalskem vrtu. Toda če ne bi bilo medvedke, bi pred tednom dni Kanadčanka Joanne Barnaby najverjetneje umrla.

Barnabyjeva je s prijateljico Tammy Caudron blizu kraja Fort Smith na severu države nabirala gobe mavrahe, potem sta se ločili, Joanne pa je s psom Joeyjem naletela na volka. »Bil je dolg, velik, zelo koščen. Črni volk. Imel je razširjene tace in nasršil se je, renčal in kazal zobe,« je povedala Barnabyjeva in še, da sta se s psom umikala globlje v gozd, volk pa jima je zapiral pot do avta. Potem ga je pes napadel, je dodala njegova lastnica, prepričana, da jo je volk hotel ločiti od psa: »Bila sem v velikih težavah.«

K sreči je ukrepala prijateljica, poklicala policijo, ki je nato sprožila iskalno akcijo. Kar 12 ur je trajalo, preden so jo našli v gozdu, ki ga je prizadel požar in v katerega jo je skupaj s kužkom vse globlje potiskal volk. Spustila se je tema, Barnabyjeva je postajala utrujena, komarji so jo pikali po glavi in rokah, volk pa se ni vdal, a tudi Joey je še branil svojo gospodarico. Potem je prišla rešitev – medvedka. Ko se je začelo daniti, je po gozdu odmevalo kosmatinkino renčanje, iskala je mladička, ki je odtaval. In takrat je Barnabyjeva skovala drzen načrt – sklenila je priti med medvedjo mater in mladiča, kljub nevarnosti, da bi jo medvedka napadla. 
»Vedela sem, da lahko medvedka napade volka, če bi čutila, da ji ta pomeni grožnjo, nevarnost. Zato sem se odpravila proti mladičku. Potem sem za sabo zaslišala teptanje in lomastenje, medvedka je napadla volka, morda je bilo tudi nasprotno, ne vem, vem le, da sta se spopadla, slišala sem volkov cvilež in medvedkino brundanje, vse je pokalo in sem jo ucvrla.« 
Poskušala se je vrniti v civilizacijo, pločevinko piva je napolnila z vodo iz jezera in potem še iz potoka. Naletela je na še eno oviro, gosto rastje, zaradi katerega je stežka našla pot iz gozda. »Nisem verjela, da mi bo uspelo. Začela sem se pogovarjati s sinovoma, eden je umrl kot dojenček, drugi je mlad mož. Pogovarjala sem se z drugimi ljudmi, ki jih imam rada, ves čas sem jokala,« je povedala.

Potem je končno prišla do avtoceste, kjer je zagledala več policistov, ki so iskali prav njo. Iskalne in reševalne akcije je bilo konec, Barnabyjeva, ki v gozd vedno vzame puško, tokrat pa jo je pozabila (»Bila je trapasta napaka, ki me je skoraj stala življenje.«), pa se je sama odpeljala domov, in medtem od utrujenosti skoraj omedlela, je še povedala.