Prikupna Jessica ni bila stara nič več kot dve leti, ko je prvič pojedla stolček iz umetnega usnja za svoje punčke. Od takrat ji je žvečenje nenavadnih predmetov prešlo v navado, začela je žvečiti preproge, koščke cementa na pločniku in pesek. Deklica iz Cambridgeshira je marca dopolnila štiri leta, njena prehranska motnja pa ne pojenja, prej nasprotno. »Šokirana sem bila, ko sem odkrila, kako velike količine je pojedla. Če dvignem preprogo v njeni sobi, sploh nima več podlage,« je povedala njena mama Kelly, »Ne vem, kaj naj naredim, zdravniki so rekli, da ji ne morejo pomagati, dokler ne dopolni šest let.«
Mama ji za priboljšek daje preprogo, da lahko nadzoruje, kaj pogoltne
Jessica žveči in golta predmete, ki niso hrana. »Čisto sem ob pamet, poskušam jo zamotiti, a vedno najde način, da kaj prežveči. Edini način, da ji to preprečim, bi bil, če bi iz hiše odstranila vse preproge in sedežno.« Kelly je jezna na zdravnike, ki so ji lep čas zatrjevali, da ji ni treba skrbeti. Zdaj, ko je spoznala, kako težko je hčerki preprečiti razvado, je izbrala drugačen pristop. Podarila ji je torbico, v kateri so koščki preproge. Tako lahko vsaj nadzoruje, koliko je požveči. »Raje vidiva, da je preprogo kot druge stvari, saj preproga ni strupena. Tako lahko vsaj preprečimo, da bi začela jesti kemikalije. Zdravniki pravijo, da žveči preprogo, ker ji je všeč tekstura. Ampak pesek in preproga nimata iste teksture, zelo sem zmedena.«
V vrtcu Jessica žveči preprogo in pesek na skrivaj, ker ve, da to ni normalno. Prav tako iz sobe odslovi mlajšo sestrico, ker ne želi, da bi jo posnemala. »Ves čas govori, da je drugačna, in mi ji pojasnjujemo, da ni nič narobe, če je drugačna. Zdravniki so prav tako odkrili, da je ekstremno inteligentna, zaradi česar se je pojavil sum, da ima avtizem.«
