Ko mu je bilo šest let, se je izgubil na natrpani železniški postaji. Mati ga kljub takojšnji policijski iskalni akciji ni našla, no, Ganeš Raghunath Dhangade pa je po zaslugi tetovaže na desni roki po 24 letih našel njo.
Ganeš pa je navezal stike še z bratoma in sestro
Deček se je pred skoraj četrt stoletja znašel sam na mumbajskih ulicah: te so bile kar dolgo njegov dom, zanj je skrbel tudi osamljeni ribič, pozneje sta ga sprejeli še dve sirotišnici, kjer se je izšolal. Prizadevanja policistov in njegove družine ga niso dosegla verjetno tudi zaradi prometne nesreče, po kateri je izgubil spomin in prenehal govoriti o svojem zgodnjem otroštvu ter družini, zdaj tridesetletni Ganeš je od leta 2011, zanimivo, policist, ki je nedavno znova začel sestavljati koščke sestavljanke svojega življenja. Kdo je Manda, ime, vtetovirano v njegovo desno roko, se je vztrajno spraševal, pri brskanju po preteklosti pa se je spomnil tudi Mama Bhanje, kraja v gozdnatem predelu Mumbaja, ki ga je v eni od sirotišnic menda navedel kot domačega. Tega je sklenil znova obiskati, ko pa je tam povprašal po Mandi, so ga nekateri napotili proti kolibi, v kateri že vrsto let živi osamljena ženica. Ta svojega otroka ni takoj prepoznala, spomnila pa se je, da je pred mnogo leti na železniški postaji izgubila sina, ki mu je kmalu po rojstvu v desno roko vtetovirala svoje ime – za vsak primer, če bi se izgubil, da bi lažje našel pot domov!
In jo je res, čeprav šele po skoraj četrt stoletja: mati in sin sta po neverjetnem spoznanju več minut le molčala, jokala in se objemala, Ganeš pa je navezal stike še z bratoma in sestro, ki nosijo enako tetovažo.