Sklenili so, da je do poroda še dovolj časa, in jo odslovili, 29-letnica pa je potem rodila kar na travniku pred kliniko v mehiški vasici San Felipe Jalapa de Diaz. Pretresljivo, ganljivo in vsekakor čustveno nabito fotografijo, ki je že zakrožila po svetu in sprožila burne odzive, je posnel mimoidoči, ki je pozneje poskrbel, da so mamico in njeno novorojeno dete vendarle sprejeli v bolnišnico, oddaljeno le nekaj metrov.
Irma Lopez z obrazom, ki razkriva strah in bolečino, na šokantni podobi čepi, njen otrok pa leži med njenimi nogami na travniku in, seveda, matere se še vedno drži s popkovino. »Bilo je grdo, nihče si ne želi roditi tako,« je medijem pozneje povedala Irma, ki jo je na pomemben dan v porodnišnico sicer pospremil mož. V sprejemnem hodniku pa ju je kaj kmalu zavrnila kopica medicinskih sester, ki so ju poskušale prepričati, češ da je do porodnega roka še najmanj mesec dni – čeprav so bili popadki pri 29-letnici že zelo pogosti in očitni. Končno odločitev je sprejel kar direktor klinike Adrian Cruz, ki je par, pripadnika plemena Mazatek, brezčutno odslovil, čeprav je bilo jasno, da zakonca niti nista povsem razumela njegovih besed – Lopezova namreč ne govorita špansko, na jezikovno oviro pa se je po objavi šokantne fotografije izgovarjalo kar vse osebje bolnišnice. Toda oblasti v Oaxaci so se odločno postavile na stran matere in po incidentu zaradi nestrokovnega ravnanja nemudoma začasno odpustile Cruza in nekaj sester; o njihovi dokončni usodi pa bo odločila temeljita preiskava, na krivico opozarjajo tudi številne človekoljubne organizacije.
Irmo sprejeli šele po porodu
Irma je, kot rečeno, rodila sama, na bližnji zelenici, približno uro in pol po tem, ko je razočarana in prestrašena zapustila kliniko; mož se ji ni pridružil, ker se je krivičnemu osebju sklenil postaviti po robu, in medtem ko je na svet prijokal njegov tretji otrok, sin, se je še vedno prerekal z medicinskimi sestrami. Ob 29-letnici je bil le mladenič Eloy Pacheco Lopez, ki je pretresljivo dogajanje dokumentiral s svojim mobilnim telefonom, fotografije pa z Irmino privolitvijo pozneje objavil tako na spletu kot v dnevnem časniku La Razon in opozoril na kritične zdravstvene razmere v državi in pa na diskriminacijo, ki jo pripadniki nekaterih plemen v Mehiki še vedno doživljajo. Naj še pristavimo, povsem enaka usoda je julija doletela še eno pripadnico plemena Mazatek, ki je zaradi malomarnega osebja ravno tako rodila na travniku pred isto zdravstveno ustanovo! Kot še kaže statistika, v Oaxaci, najrevnejši mehiški državi, približno petina žensk rojeva brez ustrezne oskrbe, zato je tudi smrtnost novorojenčkov grozljivo visoka, ravno tako pa tudi mater, za katere so pogosto usodne krvavitve.
Kot je zaupala Lopezova, sta se z možem ob začetku popadkov odpravila kar peš do zloglasne bolnišnice – če bi se sprehodila do avtoceste in poskušala koga ustaviti na štop, bi bilo morda prepozno, sta ocenila. A kot se je izkazalo, jima klinika nazadnje tako rekoč ni niti najmanj koristila: Irmo in otroka so sprejeli šele po porodu, potem ko so Eloy in nekateri drugi mimoidoči zagnali vik in krik ter priklicali pomoč, že po nekaj urah pa so ju s seznamom zdravil, ki si jih ne moreta privoščiti, odslovili domov. »Sinu sem dala ime Salvador, kar pomeni rešitelj. Ker si je pravzaprav sam rešil življenje,« je še zaupala mamica.
