Nenavadna motnja je Jewel Shuping prignala do odločitve, večini ljudi povsem nerazumljive: Američanka iz Severne Karoline si je od nekdaj želela oslepeti, in zdaj ko končno živi v popolni temi, je povsem srečna.
Tridesetletnica namreč trpi za motnjo telesne integritete, pri kateri si telesno zdrav človek želi invalidnosti, pohabljenja, trajne poškodbe. In Jewel je bil vid že od otroštva povsem odveč, zato je pogosto zrla v močno opoldansko sonce, da bi škodovala svojim očem, vendar zaman. Vse do usodnega dne, ko ji je psihologinja v težko razumljivem navalu sočutja – v oči zlila čistilo za odtoke.
Kapljice in kemikalije
»Kot otrok sem se ponoči pogosto sprehajala po stanovanju, začelo se je, ko sem imela komaj tri leta. Všeč mi je bil občutek, da ničesar ne vidim in da je moje gibanje odvisno od drugih čutil. Pri šestih letih sem si najbolj od vsega na svetu želela oslepeti,« pripoveduje Jewel, ki je v najstništvu hodila naokrog z najtemnejšimi sončnimi očali. Priskrbela si je tudi belo palico, pri dvajsetih je že povsem obvladala braillovo pisavo. »Pretvarjala sem se, da ne vidim,« se spominja Jewel.
Toda z leti je postala njena želja tako goreča, da je začela iskati pomoč – a ne strokovnjaka, ki bi ji pomagal živeti z motnjo in jo obvladovati, iskala je osebo, ki bi ji odvzela vid in jo rešila neznanskega bremena. In leta 2006 ji je uspelo: psihologinja ji je v oči sprva nakapljala nekaj lokalnega anestetika, temu pa je sledilo, šokantno, čistilo za odtoke.
Strupena kemikalija ji je začela razžirati oči, medtem pa je tekla tudi po licih in ji uničevala kožo, se spominja: »Ampak vso bolečino sem stoično prenesla, saj sem vedela, da bom tako končno dosegla svoj cilj.«
Ni znano, ali je psihologinja kazensko odgovarjala za svoje okrutno dejanje; Jewel so pozneje v bolnišnici na vse pretege poskušali rešiti oči, a zaman. Kemikalija ji je vid trajno poškodovala, a na veliko razočaranje Američanke ne povsem: med okrevanjem v bolnišnici je namreč spoznala, da vendarle še vidi, sicer megleno. »Ko sem se prebudila in se spomnila dogodkov prejšnjega dne, ko mi je strup razžiral oči, sem bila olajšana, potem pa sem pobesnela, ko sem pred seboj zagledala televizijski zaslon,« pripoveduje Jewel, katere oči si po neznanski poškodbi vendarle niso opomogle in Američanka je po šestih mesecih oslepela.
Eni noge, drugi oči
Na nenavadni poti jo je vseskozi podpiral zdaj že nekdanji zaročenec Mike, ki je prav tako slep, a je vid izgubil zaradi bolezni. »Mnogi mi pravijo, da sem nora, a nisem. Imam pač motnjo, s katero sem se spopadla destruktivno. Vendar sem prepričana, da je to moja usoda, da mi je slepota namenjena od rojstva, le sama sem jo morala uresničiti,« pripoveduje Jewel, ki si želi postati pedagoginja in pomagati tistim, ki se težko spopadajo z invalidnostjo, in ozaveščati o slepoti. »Nikogar ne želim spodbujati, da oslepi, tako kot sem jaz. Upam, da bo kdo nekoč znal ozdraviti mojo motnjo, jaz si pač nisem znala pomagati drugače,« še pojasni tridesetletnica. »Mnogo ljudi se loti še veliko nevarnejših podvigov. Nekateri noge nastavijo na tire, da jih prevozi vlak, drugi si zamrznejo ude, ker se jih želijo znebiti, tretji skočijo v prepad v upanju, da bodo postali invalidi,« našteva. Toda psihiatri opozarjajo: pri motnji telesne integritete se prizadeti zavedajo svojih težav in jih tudi na glas priznavajo, le izvora ne znajo razložiti in si pogosto ne znajo pomagati. V nekaterih primerih zmorejo svoje želje usmeriti na katero drugo področje in se drugače osrečiti, nekateri pa se ne počutijo bolje niti potem, ko se pohabijo!
Jewel, ki je svoje življenje, tako pravi, končno osmislila s trajno invalidnostjo, se seveda spopada s številnimi kritikami tistih, ki so jih nepopravljive tegobe doletele po krivični poti genetike ali zaradi nesreče oziroma bolezni; bolj kot vse drugo si želijo zdravega telesa, zato dejanj slepe Jewel nikakor ne razumejo. »Mnogi mislijo, da želim tako le pridobiti zavarovanje in denarna nadomestila, da nočem delati, da iščem usmiljenje in odrekam pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo. Ampak to sem storila zato, ker so mi tako narekovali možgani, preprosto nisem videla druge poti,« se brani Jewel.