VIDEO: Kitajska križarka ob
 dimnik še pred krstom

Še pred Kolumbovim odkritjem Amerike naj bi imeli Kitajci ogromno floto velikih ladij, z njimi so se podali na prostranstva svetovnih morij, pripluli vsaj do Indije, Arabije in afriške obale. Na teh velikih plovilih so gojili poljščine in redili živino, bili mesece na poti in po mnenju nekaterih prispeli celo do obal Južne Amerike. O tem zdaj vemo zelo malo, vsekakor pa vemo, da so bili nekoč visoko razvita civilizacija, ki je vzporedno z našo bogatila človeško zakladnico, ločena svetova je v 13. stoletju nekoliko zbližal šele Benečan Marco Polo. Stoletja zaprti za Kitajskim zidom in v tradicijo zaverovani Kitajci danes prevzemajo globalno pobudo, z ZDA in Japonsko se borijo za prevlado na pacifiškem območju, ki je po strateškem pomenu zamenjalo čezatlantsko povezavo. Tako bo krog nekoč nemara sklenjen, saj se je trgovina in z njo razvojno ter kulturno težišče selila iz Sredozemlja (in Jadrana) proti zahodu.

Sedmi biser ni prinesel sreče

Kitajci, ki so dandanes imenitni predvsem v posnemanju, odločno stopajo po lastni poti tudi s pomočjo domačega znanja. V vesolje pošiljajo rakete in razvijajo jedrsko tehnologijo, predvsem pa si želijo zahodnega standarda in potrošnje. Seveda se več kot milijarda ljudi z desetinami milijonskih velemest ni mogla izogniti niti lastnim potniškim križarkam. Te po velikosti in opremi resda še zaostajajo za evropskimi in ameriškimi, a odkrivanje lastne dežele po morju in velikih rekah obeta lep zaslužek. In Kitajsko želi odkrivati vse več tujcev. Njihov najnovejši ladjedelniški dosežek Pearl No. 7 jo je nesrečno skupil še pred uradno krstno vožnjo. Ko so 200-metrsko rečno križarko, ki lahko pluje tudi po morju, vlekli po eni izmed rek do križarskega terminala, ki ga bodo uradno odprli šele oktobra letos, je z vrhom zadela ob viseči most, izgubila dimnik ter podrsala masivno konstrukcijo mostu. Za nesrečo – nastala je le večja gmotna škoda – je kriv kapetan, ki ga zdaj v tamkajšnjem sistemu čaka ostra kazen. Napačno je ocenil plimo in mu je pod mostom zmanjkalo za nekaj decimetrov prostora.

Med velemesti

Ker velike ladje ni mogel več ustaviti, ta zdaj ni le ob dimnik, precej škode je nastalo tudi na zgornji panoramski restavraciji. Na Kitajskem je vse veliko, tudi nesrečna križarka je bolj podobna morskemu velikanu kot rečni ladji, sprejme več kot tisoč potnikov. 48-letni kapetan Guo Lai je po trku razložil, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin: »Ladja je visoka, most nizek in ladja brez potnikov prelahka …« Luksuzna ladja je stala 44 milijonov dolarjev, znova so jo odvlekli v ladjedelnico Wenzhou Mingzhu Yacht, kjer jo bodo popravili, krstili naj bi jo še konec meseca, potem bo na svojih palubah, v restavracijah in komfortno opremljenih kabinah pozdravila domače in tudi tuje, zlasti evropske, azijske in ameriške goste. Daljno deželo prihodnosti obišče vse več radovednih zemljanov, ki bi se radi na lastne oči prepričali, kako je dežela rdečega zmaja v zadnjih desetletjih od Mao Cetungove kulturne revolucije našla priključek k sodobnemu svetu – ki ga želi še prehiteti.