Prve analize podatkov iz orbite, ki jih je zbrala in posredovala vesoljska sonda Dawn, slovensko Zora, prinašajo nov vpogled v nastanek asteroida Vesta – je v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom – ter njegov sorodstveni odnos z Zemlji podobnimi planeti Merkurjem, Venero in Marsom kot tudi našo luno.
Plasti iz skorje, plašča in železnega jedra
Vesta je svojevrstni fosil iz zgodnjega sončnega sistema, ima pa bolj pestro in raznoliko površino, kot so domnevali pred zdajšnjimi razkritji. Bolj spominja na manjši planet ali Zemljino luno kot na asteroid.
Dr. Caroly Raymond, raziskovalka pri znanem Nasinem centru JPL, v ugledni znanstveni reviji Science pravi, da je obisk vesoljske sonde Dawn potrdil že prejšnje okvirne teorije o zgodovini tega orjaškega asteroida, s pridobljenimi podatki pa je zapolnil številne vrzeli. Vesoljska sonda Dawn se bo kot umetni satelit zadržala v Vestini orbiti nekaj več kot deset mesecev.
Vesto zdaj ocenjujejo za 4,56 milijarde let staro in zato tem bolj dragoceno telo, ki ima železno jedro obdano z več plastmi, izvira pa iz zgodnjega časa obstoja našega sončnega sistema. Geološko strukturo je pripisati procesu, ki je asteroid ločil v plasti iz skorje, plašča in železnega jedra, katerega premer je približno 110 kilometrov. S sorodnim procesom so se oblikovale tudi Zemljine plasti in plasti podobnih planetov z našo luno vred.
Dawn je zaznala tudi vzorce mineralov, ki so se sprostili na površje skozi razpoke, povzročene s trki vesoljskega kamenja, zato domnevajo, da je imel asteroid nekoč pod površjem ocean magme. Ta lahko nastane takrat, ko se skoraj celotno telo stali, kar vodi do več sestavnih plasti, ki lahko oblikujejo planet. Nekatera telesa z oceani magme so se razvila v planete, tudi naša Zemlja.
Meteoriti z Veste že na Zemlji
Še o skupini meteoritov, ki so jih našli na Zemlji, prihajali pa naj bi z Veste. Potrdili so obstoj piroksena na Vestini površini, ki je z železom in magnezijem bogat mineral. Približno šest odstotkov vseh meteoritov, ki so padli na Zemljo, naj bi torej izviralo z Veste. Gre za prvi primer, da je vesoljsko plovilo obiskalo izvorno vesoljsko telo, s katerega smo na Zemlji že identificirali vzorce.
Topografija Veste je precej razgibana, nekateri kraterji imajo zelo strme nagibe, ki so ponekod skoraj navpični, s teh strmin naj bi se pogosto trgali plazovi. Drugo nepričakovano odkritje je osrednji vrh v kotlini Rheasilvia na južni polobli, ki je mnogo višji in širši, kot so osrednji vrhovi v kraterjih naše lune. Vesta kaže podobnost z drugimi nebesnimi telesi nizke gravitacije, kot so na primer Saturnove male ledene lune.
Dawn je razkrila, da je Vesta doživela vsaj dva orjaška trka; prvi je pred približno dvema milijardama let na južnem delu ustvaril kotlino Veneneia, drugi pred približno milijardo let pa kotlino Rheasilvia.
Naprej še k Ceres
Vesoljska sonda Dawn, ki je bila izstreljena v letu 2007, je Vesto začela raziskovati 16. julija 2011, ko je postala njen umetni satelit. Zapustila jo bo 26. avgusta, ko se bo odpravila k naslednjemu cilju, še večjemu asteroidu Ceres. Do tega pritlikavega planeta, kot mu radi rečejo, naj bi pripotovala v letu 2015. Dawn je edina medplanetarna sonda, ki ji potovanje po vesoljskem prostoru omogočajo ionski električni raketni motorji, ki za gorivo uporabljajo žlahtni plin ksenon. Je tudi edina medplanetarna sonda, ki bo obiskala dva velika asteroida in pri obeh nekaj časa tudi lebdela kot njun umetni satelit. Vodilno vlogo pri podvigu imajo ZDA, sodelujeta še Nemčija in Italija.
Uspešna izstrelitev Dragona
V vesoljskem središču Cape Canaveral na Floridi so 22. maja uspešno izvedli večkrat preloženo izstrelitev prve zasebne vesoljske kapsule Dragon. Če bo šlo vse po načrtih, se bo ustavila približno deset metrov pod Mednarodno vesoljsko postajo – tako blizu, da jo bosta astronavta Donald Pettit in Andre Kuipers z veliko robotsko roko lahko pripela na modul Harmony. Naslednji dan naj bi se odprle lopute z dostopom v notranjost kapsule, ki je na svoj prvi oskrbovalni polet ponesla 520 kilogramov opreme, oblačil in hrane.
Temeljni podatki o Vesti
Asteroid Vesta je v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom 29. marca 1897 odkril Heinrich Wilhelm Obers. Poimenovali so jo po rimski deviški boginji Vesti. Po obliki je sploščena krogla s srednjim premerom 525 kilometrov in je drugo največje nebesno telo v asteroidnem pasu, večja je samo Ceres.
