Znanstveniki so nedavno postregli z novo razlago o nastanku mita o vampirjih, ki jih poznamo v različnih kotičkih vzhodne Evrope. Po njihovem prepričanju naj bi šlo za primere smrti zaradi kolere. V 17. in 18. stoletju so ljudi, za katere so sumili, da so vampirji, pokopali s posebnimi rituali, da ne bi vstali iz groba. Prepričani so bili, da so jih napadli vampirji, jim izpili kri in se bodo vrnili kot nesmrtne pošasti. V resnici pa so reveži zboleli za kolero.
Nedavno so arheologi na Poljskem izkopali skelet ženske, ki je bil obtežen s kamenjem, okoli vratu pa je imel koso. Na najdišču je bilo še šest podobnih grobov in znanstveniki so jih temeljito proučili. Pri tem jih je vodilo spoznanje, da je prav v tistem obdobju po vzhodni Evropi pustošila epidemija kolere, ti nesrečniki so bili verjetno prve žrtve. Domačini bolezni niso poznali, zato so se zatekli k vraževerju. »Ljudje niso vedeli, kako se bolezen širi, namesto da bi jo poskušali razložiti znanstveno, so iskali odgovore v nadnaravnem, v tem primeru pri vampirjih,« je pojasnila dr. Lesley Gregoricka z Univerze v Alabami.
Grobove posameznikov, za katere so sumili, da so vampirji, so navadno namestili ob robu pokopališč. Analiza okostja oseb, ki so jih na Poljskem pokopali kot vampirje, je razkrila, da gre za domačine. Šlo je za odraslega moškega, štiri ženske in otroka. Imeli so obtežene ličnice, da ne bi mogli gristi, in rezila okoli vratu in črevesja, ki bi jih razparala, če bi poskušali vstati iz groba.
