Ruskim znanstvenikom je uspelo vzgojiti rastlino iz sadeža, ki so ga pred 30.000 leti v trajno zamrznjena tla (permafrost) zakopale veverice. Sadeže so našli na bregu reke Kolmyja v Sibiriji, sicer svetovno znanem nahajališču kosti mamutov. Gre za rastline vrste Silene stenophylla iz družine klinčnic. To je daleč najstarejši rastlinski material, ki nam ga je uspelo oživiti. Pred tem so imela rekord semena palme, ki so bila 2000 let spravljena v izraelski Masadi.

Vodja raziskave umrl nekaj dni pred objavo plodov raziskave

Vodja raziskave je bil profesor David Gilichinsky, ki je s sodelavci na bregovih reke odkril 70 shrambic veveričk, ki imajo še danes navado, da hrano spravijo in jo nato zobljejo čez mrzlo zimo. »Vse shrambe smo našli od 20 do 40 metrov globoko. Na tej globini smo odkrili tudi mamute, dlakave nosoroge, bizone, konje, jelenjad in druge rastlinske ter živalske predstavnike iz obdobja mamutov,« je povedal profesor, ki je umrl le nekaj dni prej, preden so bili objavljeni plodovi raziskave. Po sestavi ledu, v katerem so bili sadeži ujeti, so ugotovili, da so bili stalno zamrznjeni.

Drugačna od sodobnih sorodnic

Sprva je ekipa strokovnjakov poskušala vzkliti semena, pa jim ni uspelo. Na koncu so rastlino vzgojili iz placentalnega tkiva, ki je del sadeža, ne semena. »Ne preseneča me, da je bilo mogoče najti tako star material, ki še živi. Iskali so ga na pravem kraju. Preseneča pa me, da so rastline vzklile iz placentalnega tkiva, ne pa iz semen,« je uspeh kolegov komentiral britanski znanstvenik Robin Probert. Celice tkiva so polne saharoze, ki je hrana za rastline. Sladkorji so naravna zaščita, ob njihovi pomoči ohranjamo v vroči Afriki cepiva sveža, ne da bi jih morali dajati v hladilnik. Omenjena cvetica še vedno uspeva v sibirski tundri, vendar je obujena rožica po obliki drugačna od sodobnih sorodnic, še posebno so drugačni cvetovi. Te razlike bodo razkrile potek evolucije, zato so neprecenljive.