Za uporabnike javnega prometa je zelo nadležno, ko se zgodi, da na poti v službo ugotovijo, da so doma pozabili mesečno vozovnico. Kdaj prijazni voznik pogleda skozi prste, a ni vedno tako, in treba se je vrniti domov ter počakati na naslednji avtobus ali vlak. To se je pogosto dogajalo tudi Avstralcu, tako pogosto, da je imel dovolj tega, da je svojo vozovnico vedno pozabljal ali izgubljal. Na srečo se več kot spozna na tehnologijo, saj dela kot bioheker, in našel je rešitev za svoje težave - čip iz mesečne vozovnice si je vgradil kar v roko.
Tudi če mi kdo ukrade denarnico, lahko še vedno pridem domov.
Oblekel ga je v bioplastiko in namestil tik pod kožo ob strani svoje leve dlani. V Sydneyju, kjer moški z nenavadnim imenom Meow-Ludo Disco Gamma Meow-Meow živi, imajo javni prevoz urejen tako, da lahko z eno kartico, ki vsebuje čip, potniki vstopajo na vse vrste prevoznih sredstev, k terminalu pa jo je treba prisloniti tako ob vstopu kot tudi izstopu, zato je še toliko pomembneje, da je ljudje ne izgubijo ali pozabijo. Meow-Meow je na svojo pogruntavščino izjemno ponosen. »Čip, vstavljen v roko, mi daje svobodo in brezskrbnost, ki ju drugi nimajo. Tudi če mi kdo ukrade denarnico, lahko še vedno pridem domov,« je povedal Avstralec, ki ljudem sicer odsvetuje, da bi kaj podobnega poskušali narediti sami. »Če ne veste, kaj počnete, se tega raje ne lotite,« je dodal, saj lahko pri vstavljanju tujkov pod kožo hitro nastanejo zapleti se pojavijo vnetja. Meow-Meow dodaja, da je vgrajevanje tehnologije v človeška telesa nekaj povsem običajnega. Spomnil je na srčne spodbujevalnike, slušne aparate in druge medicinske pripomočke, ki jih v sebi nosi že mnogo ljudi. »Zakaj torej ne čipov?« se sprašuje Avstralec, prepričan, da bi si s tem močno olajšali življenje. »Imeli bi več prostora v denarnicah, manj bi čakali v vrstah, saj ne bi bilo treba brskati po torbah in žepih, niti s tatvinami ne bi bilo več težav,« našteva nekatere prednosti svoje ideje inovativni Avstralec.
