Po koncu druge svetovne vojne, leta 1945, je začel tedaj petletni John Gale iz Hampsteada v Veliki Britaniji zahajati v kinematograf Odeon na severu Londona. Deček je kmalu postal obseden s filmi in začel v kino zahajati po trikrat na teden, in to je počel še dolgih sedem desetletij. Zdaj 75-letni upokojeni frizer je bil nedavno okronan za najbolj predanega oboževalca filma. »Ponosen sem in navdušen, da sem prejel to priznanje,« je povedal John, ki ga je nagradila ena najmočnejših evropskih kinematografskih verig Odeon. S konkurenco je pometel, ko je izračunal, da je filme gledal vrtoglavih 657.000 minut oziroma 469 dni, vse to pa v lokalnem kinematografu, kjer je postal že neke vrste inventar. Tamkajšnje sedeže je skupaj gulil več kot eno leto.
V življenju je v kinu v povprečju presedel tri večere na teden
Nagrada za dolgoletno zvestobo sta dve brezplačni vstopnici za vsako leto, ko jih je obiskoval. »Kino je zame postal zelo pomemben kraj, neke vrste drugi dom. Ni treba posebno poudarjati, da sem bil v teh letih priča številnim spremembam. Začelo se je z lepo projekcijo, prvi film, ki sem ga videl, je bil Sestre Dolly. Takrat smo vstali s sedežev in poskušali pobegniti iz kinematografa, da nam ne bi bilo treba stati in prepevati God Save the King, kot je bilo takrat v navadi. To je morda slišati noro, če bi danes poskusil kaj takšnega, bi verjetno v platno leteli paradižniki. A takrat so bili filmi resnično veličastni, odlični muzikali in fantastične epske zgodbe. Od takrat je film veliko izgubil, preveč je nasilja in seksa.« Zanj so bila 70. leta zelo slabo obdobje kinematografije, saj je bilo preveč znanstvene fantastike. »Sovražil sem Vojno zvezd. Zdaj je kljub temu nekaj dobrih filmov. Ne morem se dovolj zahvaliti osebju, ki je v vseh teh letih tako prijazno.«
Direktor kinematografa James VanDyke je navdušen nad Johnovim dosežkom. »Zelo sem bil počaščen, ko sem spoznal našega rednega gosta, ki je videl več filmov kot naše celotno osebje skupaj.« Ta kinematograf se je odprl leta 1937, redno ga je denimo obiskovala kraljica mati, v 60. pa se je v njem ustalil Kraljevi filharmonični orkester. Tamkajšnja dvorana je zdaj opremljena z osupljivim 20 metrov visokim platnom imax.
