V hotelu za rešetkami vstajajo že ob petih

V indijskem mestu Sangareddy je zapor iz obdobja, ko je bila ta azijska velikanka del britanskega imperija. Danes so prostori, v katerih so svojčas trpeli zlikovci pa tudi krivično priprti posamezniki, dobili povsem novo poslanstvo – spremenili so jih v turistični kompleks. Počutite se svobodni, oglašajo počitniški paket, ki omogoča slehernikom, da preživijo dan v zaporu. Obiskovalci gredo za rešetke prostovoljno, še več, za to izkušnjo so pripravljeni plačati. V zameno jih oblečejo v zaporniške uniforme, dobijo pločevinast krožnik in kozarec, kot nekoč pravi zaporniki. Morajo upoštevati zaporniški red in seveda žvečiti zaporniško hrano.

Ob redkih priložnostih, ko jih spustijo iz celic, morajo čistiti in pomivati prostore in delati na polju. »Turist bo doživel tisto, kar so doživljali zaporniki, uporabljal bo milo, narejeno v zaporu, oblečen bo v zaporniška oblačila kaki barve, zvečer bo prišel paznik in preveril, ali je vse, kot mora biti,« je pojasnil vodja paznikov Lakšmi Narasimha. »Vse je kot v pravem zaporu.« 
Turističnega jetnika prebujajo ob peti uri zjutraj, nato dva paznika poskrbita, da pospravi svojo celico, zatem pa ga odpeljeta na notranje dvorišče. Ob pol sedmih postrežejo čaj, čez eno uro pa zajtrk, običajno tradicionalni indijski. Kosilo je med pol enajsto in enajsto, sestavlja ga obrok riža s prilogo, večerja je ob petih popoldne, celice pa se zaprejo ob šesti uri in ostanejo zaprte do jutra. Za enodnevno sedenje je treba odšteti malce manj kot sedem evrov.
»Prejeli smo nekaj klicev, vendar še nihče ni najel celice. Verjetno čakajo, da jim kdo opiše doživetje iz prve roke, ker jih je strah.« Največji strah verjetno izvira iz izolacije pred zunanjim svetom, saj v zaporu ni dovoljena uporaba mobilnikov in niso dovoljeni obiski. Povrhu je tudi 220 let stara stavba dokaj strašljiva. Kljub temu je vodstvo prepričano, da bodo v kratkem njihove celice spet polne.