Deževniki niso neznana živalska vrsta, v deževnih dneh jih pogosto srečujemo na naših vrtovih, ob gozdnih poteh in cestah. A tisti, ki jim kolobarniki niso najbolj ljubi na pogled, bi se zagotovo zgrozili ob nedavnem odkritju znanega avanturista Phila Torresa, ki je v amazonskem deževnem gozdu v Ekvadorju naletel na velikana, dolgega več kot en meter!
»Velikanskega deževnika sem opazil, ko sem prečkal cesto v deževnem gozdu. Ujel sem ga in dokumentiral, da bi lahko potem doma primerjal fotografijo z navadnim deževnikom, ki ga najdemo tudi mi. Zanimivo je dejstvo, da je ta primerek pravzaprav majhen za svojo vrsto, ki lahko zraste tudi do 2,3 metra. Moj je meril 'samo' 1,2 metra,« je razložil 29-letni Američan.
Gigantski deževnik na otip, opisuje Torres, ni nič drugačen od navadnega deževnika. »Presenetljivo podobna sta si. Zdelo se mi je, kot da v rokah držim dolgo sluzasto mišico.«
Kot je še dodal, se mu ni gabil: »Če bi bil sestradan, si brez težav lahko predstavljam, da bi ga skuhal in pojedel.«
Orjaški deževniki se prehranjujejo tik pod zemeljskim površjem z razpadajočimi organskimi snovmi. V vhode svojih bivališč vlačijo odmrlo listje, kjer to delno razpade, preden ga pojejo. Kopljejo globoke rove, a se v njih ne hranijo. Poljudni spletni priročniki navajajo še, da lahko deževniki v dolžino zrasejo vse do treh metrov. Njihov stas je odvisen od okolja, v katerem živijo. Najbolje uspevajo v prijetno vlažni in z njihovo najljubšo hrano bogati zemlji, še posebno če v okolici ni njihovih naravnih sovražnikov.