Sto ljudi, sto čudi, bi lahko rekli ob življenjski zgodbi Britanca Thomasa Thwaitesa, ki je od mladih nog sanjal, da bi postal – kozel. Verjeli ali ne, njegove sanje so postale resničnost!
Thwaites je lanskega septembra odšel na odročno kmetijo v švicarskih Alpah. Oblikovalec po poklicu je tam z opazovanjem okolice in seveda izdatno uporabo moderne tehnologije zasnoval posebne proteze, s katerimi se lahko giba po vseh štirih, namestil pa si je celo umetni želodec, s katerim se – dobesedno – pase na pašnikih.
»Namen moje preobrazbe v kozla je izločiti bolečino in skrb bitja, ki se zaveda samega sebe, ki obžaluje preteklost in razmišlja o prihodnosti,« je razložil ekscentrični umetnik. Da si želi življenje izkusiti prav v koži te živali, se je, kot pravi, odločil, ker »je smisel življenja kozlov veliko bolj miren in preprost, brez pritiskov eksistencialnih tegob vsakdanjega življenja«.
Pri tem ni šlo brez zapletov. Svojo čredo je namreč le težko dohajal. Izkazalo se je tudi, da ni ravno preprosto postati del kozje skupnosti, saj ga živali – kljub umetnim nogam in želodcu – niso z največjim veseljem sprejele za svojega. Težave so mu delale tudi proteze, na katere se še ni dodobra privadil. Zaradi njihove teže je sestopanje lahko prava nočna mora, pravi. »Čredo sem dohajal le kakšen kilometer, nato pa so me preprosto pustili zadaj,« je potožil. In še: »Večino dneva sem porabil za to, da sem jih lovil.« Ker so bile noči prehladne, da bi jih v njihovi družbi preživel na prostem, je bil primoran taboriti.
Thwaitesa mnogi označujejo za prismuknjenega, a on se na takšne opazke požvižga. Pravi, da ima njegov podvig še en, večji cilj, ki bi nekoč lahko koristil vsem: »Poskušam namreč ugotoviti, ali bi lahko ljudje v prihodnosti okrepili svoje telesne zmožnosti z uporabo tehnologije.« Natančnega odgovora na to vprašanje sicer ni podal, bodo pa zato septembra v Londonu razstavljene fotografije, ki so nastale v Alpah, pripravlja pa že tudi knjigo o svojih kozjih dogodivščinah.
