Kar je povezano s Titanikom, gre za med: na tokratni dražbi sta bili glavni zanimivosti dva jedilna lista, ki so ju prodali za neverjetnih 100.000 funtov (približno 122.400 evrov)! Na enem je zapisano kosilo za potnike prvega razreda, s katerim so postregli 10. aprila 1912, kot spominek sta ga s sabo vzela brata Richard in Stanley May, ki sta s Titanikom potovala v Queenstown na Irskem. Jedilni list je šel potem iz generacije v generacijo, nazadnje pa so ga na dražbi prodali za rekordno ceno 64.000 funtov (78.400 evrov). Gostje so izbirali med zelenjavno juho, govejim zrezkom, ledvično pito, pečenim kopunom, jagnječjo zarebrnico na žaru, ocvrtim in pečenim krompirjem ter pirejem, svežim jastogom, škampi, sardinami, govejo pečenko in svinjino, klobasami, riževim pudingom in različnim pecivom. Poleg tega so jim postregli z več vrstami sira, med drugim stiltonom, gorgonzolo, edamcem, camembertom in roquefortom.
Na drugem meniju je zapisano kosilo, s katerim so postregli v Belfastu opoldne 31. maja 1911, ob splavitvi ladje, na isti dražbi so ga prodali za 36.000 funtov. Medtem ko so luksuzno križarko prvič spustili v vodo, so pomembneži srkali šampanjec, jedli jajca, nadevana s foie gras, jagnje in pečenko.
Slavnostno kosilo od predstavitvi luksuznega Titanika
Na dražbi, organizirali so jo ladjarji Harland and Wolff v hotelu Grand Central v Belfastu, so prodajali še majhno natakarjevo priponko, prodali so jo za 36.000 funtov (44.000 evrov). Priponke so nosili vsi stevardi, ki so delali na križarki, na prodani piše številka 74, nosil naj bi jo 44-letni Fredrick Wormald, eden od 1522 ljudi, ki so umrli, ko je ladja potonila. Priponka je bila na njegovi uniformi, ko so iz vode potegnili njegovo truplo, so našli še šop zarjavelih ključev, ki so jih prodali za 44.000 funtov (približno 54.000 evrov).
Dražbar Andrew Aldridge je dejal: »Soba je bila polna, za dražbo so se zanimali z vsega sveta, zlasti za meni 10. aprila, saj je bil z ladje, prodali smo ga za rekordno ceno za jedilne liste iz tistega obdobja. Ljudje, ki so uživali v jedeh, so bili smetana, aristokrati, najpomembnejši potniki. To je bil njihov prvi obrok na ladji kmalu po izplutju; šli so v sobe, odložili prtljago in se odpravili v restavracijo. Z avkcijo smo zadovoljni, imeli smo tudi mednarodne dražitelje, ki so dražili prek spleta in telefonov.«