»Nobene nagrade ne želim. Samo to vožnjo, ki sem jo opravil, mi plačajta.« Tistih 12 evrov in 30 centov je bilo vse, kar je želel taksist Thomas Güntner iz nemškega mesta Würzburg od starejšega zakonskega para. Ni veliko, če upoštevamo dejstvo, da sta zakonca v njegovem taksiju pozabila kar 250.000 evrov.
Vsota, ki je še ni videl
Pošteni taksist zakoncev ni poznal, vedel pa je, da sta bila v banki. Potem ko ju je odložil na želenem naslovu, je njegov taksi ustavila neka druga stranka. Ozrl se je in na zadnjem sedežu zagledal ovojnico. Takoj se je spomnil, da sta jo verjetno pozabila gospa in gospod, ki ju je maloprej peljal. Presenečenje je sledilo, ko je ovojnico odprl, saj so bili v njej le bankovci po 500 evrov. Bilo jih je precej, toliko jih še nikoli ni držal v rokah. Ob tolikšni vsoti človek pomisli na marsikaj, tudi na to, da bi najdeni denar obdržal. Skušnjava bi bila za marsikoga velika, a ne zanj. Odpeljal se je do zakoncev in jima izročil denar.
»Tisto, kar me je v resnici najbolj presenetilo, je bilo dejstvo, da lahko ljudje danes hodijo naokrog s tako veliko vsoto denarja. In seveda to, da jo lahko potem še takole pozabijo na zadnjem sedežu taksija,« je za časnik Main Post povedal Güntner. Dodal je še, da bi zakonca verjetno spravil na boben, če bi denar zadržal.
Poklical je centralo in se pozanimal, s katere telefonske številke so dobili klic za vožnjo. Že čez pol ure se je pojavil pred njuno hišo. Gospa ga je čakala na vratih. Bila je povsem bleda, oči je imela vlažne. »Hvala vam, rešili ste nama življenje,« mu je s tresočim glasom povedala povsem pretresena. Zakonca sta se želela poštenemu taksistu seveda oddolžiti, ne nazadnje najditelju v takšnih primerih pripada tudi nagrada. A ni želel niti slišati, da bi za svojo plemenito gesto dobil kakšen denar. Razen omenjenih 12,30 evra, kolikor se je izpisalo na njegovem taksimetru, ko se je odpravil na njun domači naslov s četrt milijona evrov v ovojnici.
