Tako slabi, da so že dobri

Človek bi pomislil, da bo kombinacija lesene igre, groznega scenarija in katastrofalne režije odbijala ljubitelje filma. A madridski filmski festival CutreCon dokazuje ravno nasprotno. Petdnevnega festivala, na katerem so vrteli muzikal Nudistična kolonija mrtvih in bollywoodski Action Jackson, se je udeležilo kar 3500 ljudi, ki so si prišli ogledat tudi enega najslabših filmov vseh časov – Troll 2.

CutreCon je eden od evropskih festivalov, posvečenih filmom, ki so tako slabi, da so že dobri, med katerimi jih je iz pozabe povlekel tudi internet in nekaterim prinesel kultni status. K njihovi priljubljenosti so prispevali nostalgija za obdobjem slabih kopij na videokasetah, nezadovoljstvo nad mainstreamovsko kinematografijo in želja po zabavi in odklopu. Svoj delež sta prispevala tudi režiserja Quentin Tarantino in Robert Rodriguez s filmom Grindhouse, ki je prava oda trash filmom.

Morilski jogurti in morski psi

»Ko sem prvič videl trash film, sem bil star 10 ali 11 let. Šlo je za film Larryja Cohena The Stuff, ki govori o morilskem jogurtu,« se spominja Carlos Palencia, kulturni novinar in direktor CutreCona. Njegovo zanimanje za ta filmski žanr ga je na koncu privedlo do organizacije festivala, ki se je iz enonočnega predvajanja filmov v šestih letih razvil v petdnevni dogodek.

Kakor pravi Keyvan Sarkhosh, raziskovalec z nemškega Instituta Maxa Plancka za empirično estetiko, poznamo dva tipa trash filmov: tisti, ki so namenoma slabi, in tisti, ki so grozni nehote. V zadnjo kategorijo spadajo filmi kultnega režiserja Edwarda Wooda, čigar film Plan 9 from Outer Space velja za najslabši film vseh časov. Woodu, ki je reven in zapit umrl leta 1978, je posmrtno slavo prinesel Tim Burton s svojim filmom Ed Wood, v katerem je glavno vlogo igral Johnny Depp.

Potem pa so tukaj še filmi, ki so namenoma slabi in debilni, saj so namenjeni ljudem, ki razumejo ironijo, pravi Sarkhosh. Lep primer je franšiza Sharknado, ki govori o bizarnih nevihtah, ki vase posrkajo morske pse, ki nato »dežujejo« na nič hudega sluteče ljudi. Filmi za ljudi brez okusa? Ne, pravi Sarkhosh, ki ugotavlja, da trash filme gledajo visokoizobraženi ljubitelji kulture, ki spremljajo tudi art filme. »Da ti je všeč slab film, moraš imeti resnično rad dobre filme in imeti smisel za humor,« se strinja Palencia.

Čudna briljanca

Nekateri so prav s trash filmi postali slavni. Lep primer je Matt Hannon, ki je igral v filmu Samurai Cop iz leta 1991, ki je šel neposredno na video. Hannon je bil tako zgrožen nad filmom, da je obesil igralsko kariero na klin in niti ni zanikal govoric, da je umrl. A ko je njegov film kaki dve desetletji pozneje zaslovel, je posnel nadaljevanje Samurai Cop 2: Deadly Vengeance.

Podoben primer je igralec, režiser in scenarist Tommy Wiseau, ki je leta 2003 posnel film Soba. Ena najnazornejših ocen na filmski spletni strani pravi, da je film takšen, kakor da bi te nekdo zabodel v glavo. A Soba je dosegla kultni status in o filmu je komedijo z naslovom Mojstrovina posnel celo hollywoodski zvezdnik James Franco. Seth Rogen, ki igra v Francovem filmu, je dejal, da je v Sobi »nekaj čudno briljantnega. Nekaj je treba priznati: med vsemi bednimi filmi je Wiseauju uspelo posneti film, ki ga ljudje še vedno gledajo.«