Spomin na modo 
v času komunizma

Elegantna nekdanja hotelirka Iwona Koczwanska se še kako dobro spominja časov, ko je sama barvala bombažne povoje in si iz njih šivala krila, da bi kljub kroničnemu pomanjkanju v komunističnih časih ostala v koraku z modo. »Poglejte, kakšne so bile tedaj ženske: samo rjava, temno modra in siva barva. To je bil velik izziv: kako narediti nekaj, kar je bilo nemogoče dobiti. Morale smo biti ustvarjalne. Nekoč sem si sešila poletno oblekico iz prešite odeje,« je dejala na razstavi mode iz komunističnih časov v narodnem muzeju v Krakovu.

Iznajdljivost je bila v časih planskega gospodarstva na Poljskem ključnega pomena za vse, ki so želeli, da so videti dobro. »Razstava se ukvarja z obdobjem, ko je bila moda bolj stvar kulture kakor denarja,« pravi kustosinja Małgorzata Możdżyńska-Nawotka, ki je s kolegi razstavo pripravljala več let. Moda v komunizmu je odsevala učinek sistema na družbeno realnost – in spodbudila Poljakinje ter Poljake k inovativnosti. Po drugi svetovni vojni, ko je bilo gospodarstvo v razsulu, je na Poljskem moda temeljila na recikliranju. In to dobesedno. V krakovskem muzeju so na ogled taborniške uniforme iz starih padal in bluze iz nekdanjih svilenih zemljevidov, ki so jih med vojno uporabljali piloti.

Ko je Christian Dior na Zahodu leta 1947 predstavil svoj New Look, so se stvari na Poljskem še poslabšale. »Obdobje stalinizma je bilo čas represije, ko je s trdo roko vladala komunistična ideologija, čas cenzure in čas, ko ni bilo dovoljeno nikakršno spogledovanje z Zahodom,« pojasnjuje kustosinja Joanna Regina Kowalska. Režim je cenil vrednote delavca ali kmeta in poudarjal, da morajo biti oblačila udobna in praktična. A Diorjev New Look se je kljub temu pritihotapil v poljsko modo, čeprav v nekoliko okrnjeni obliki. Ostre linije so bile zmehčane, saj Poljaki niso niti imeli na voljo vseh materialov, s katerimi bi lahko posnemali Diorjeve kreacije.

Razmerje med željami in dosegljivim je morda najbolje vidno v poljski modi 60. let prejšnjega stoletja, ko so skopirali italijanski najlonski dežni plašč ortalion (pri nas smo mu rekli šuškavac), ki je bil v izvirniku mehak in je nežno šumel, poljska različica pa je bila trda in precej glasna. Priljubljene so bile tudi mrežaste vreče, imenovane anuške, ki se jih je dalo spraviti v še tako majhno damsko torbico. Bistvo je bilo v tem, da si jih lahko nosil s seboj in jih uporabil, ko so v trgovini dobili blago. »To je bilo tipično v času komunizma: nisi šel po nakupih tako kot zdaj, ampak si šel v trgovino in kupil, če so kaj dobili,« sklene Regina Kowalska.