Spi 22 ur na dan in prav nič je ne more zbuditi

Danes bi morala imeti Beth Goodier v žepu univerzitetno diplomo, pred seboj pa uspešno kariero otroške psihologinje. A ji je usoda prekrižala načrte. Pred petimi leti, tik preden je dopolnila 17 let, je mladostnica zaspala in se ni prav zares prebudila naslednjih šest mesecev. Spala je 22 ur na dan, nato se je zdramila, zgolj toliko, da je v transu kaj pojedla in popila ter šla na stranišče. Zadnjih pet let, tako je izračunala njena mama Janine, je tri četrtine časa prespala. Izkazalo se je, da ima danes 22-letna Beth tako imenovani Kleine-Levinov sindrom, ki mu pravijo tudi Trnuljčičin sindrom. Zdravstveniki ne vedo, kako ta spalna motnja nastane, kaj šele, kako jo pozdraviti. Znano je, da so prizadeti predvsem najstniki, v povprečju se bolezen začne pri 16 letih in traja približno 13 let.

Beth zdaj spi že dva meseca in pol, prav nič je ne more prebuditi, ne zdravila, ne ropot, nobene prošnje ali tresenje. Tako preživlja svoje življenje v pižami, nekaj časa v postelji, nekaj časa na kavču. Ob redkih priložnostih, ko zapusti svoj dom v britanskem Stockportu, da bi obiskala zdravnika, jo morajo potiskati na vozičku, ker je preveč utrujena, da bi hodila. Kadar se prebudi, živi zelo intenzivno, da bi nadoknadila zamujeno, obnovila stike s prijatelji in skočila do frizerja. Njena 48-letna mama je prepričana, da je bolezen sprožilo odstranjevanje mandljev oziroma posledična infekcija v možganih.

A Beth ima tudi srečo, saj ji 25-letni fant Dan vztrajno stoji ob strani. Z učiteljem na osnovni šoli se je spoznala pred tremi leti. »Skoraj vsak dan pride na obisk in sedi ob njej. Z njo se pogovarja in čaka, da se bo prebudila,« je povedala Janine. »Ko je budna, imata normalen odrasel odnos. Veseli me misel, da se bo lepega dne prebudila in bo lahko nadoknadila zamujeno in se vrnila v življenje.«