Spala je z natanko 10.091 moškimi, jemala kokain in zapravila na deset tisoče dolarjev za avtomobile in oblačila, zdaj pa se je odločila odškrniti vrata v skrivnostni svet elitnih spremljevalk oziroma t. i. escortov, del katerih je bila nekoč tudi sama. Na vrhuncu kariere je Avstralka Gwyneth Montenegro, psevdonim, ki si ga je izmislila, da bi zaščitila svojo ostarelo mamo, zaslužila tudi od 500 do 1000 dolarjev na uro, njeno življenje pa je hitro postalo vrtinec alkoholne omame in orgij.
Knjigo, ki je izšla pred kratkim, je pomenljivo poimenovala 10.000 in več moških, v njej pa zelo iskreno piše o tem, da je bila pri osemnajstih žrtev skupinskega posilstva, leto pozneje je začela kariero eksotične plesalke in si do 21. že ustvarila ime v krogih elitnih spremljevalk. A njeno življenje se je začelo vse prej kot razuzdano – odraščala je v globoko verni družini in nameravala, kot se za kristjanko spodobi, do poroke ostati devica. Vse to pa se je spremenilo po grozljivi noči, ko je postala žrtev posilstva.
To, skupaj s slabo samopodobo in z željo po hitrem zaslužku, jo je popeljalo v povsem drugačne vode. »Plesati sem začela pri devetnajstih. Na svojo prvo delovno noč sem se močno napila in zaslužila 1000 dolarjev. Nisem mogla verjeti in spoznala sem, da sem najbrž dobra v tem,« opisuje Gwyneth. Všeč ji je bil občutek, da jo moški ne le gledajo, ampak obožujejo. Prvič v življenju se je počutila privlačno, stkala je prijateljstva, zaslužila precej denarja. A vsota je z leti postala premalo in vstopila je v svet spremljevalk.
Starši niso vedeli, kaj počne
Delo je začela v Melbournu, nato pa počasi dobila stranke iz vse Avstralije pa tudi tujine. Bile so premožne, tudi politiki, odvetniki in glasbeniki. Da bi ublažila slabo vest zaradi svojega početja, se je vrgla v nakupovanje in zapravila na deset tisoče dolarjev za oblačila in avtomobile. Njene stranke so ji predstavile kokain, ki ga je nato redno jemala slabo leto dni. Ob tem je uživala še druge droge in ogromno alkohola. Bila je na poti samouničenja in to jo je spodbudilo, da je začela pisati knjigo. In tudi želja, da svoj poklic destigmatizira. »Ljudje imajo o spremljevalkah določene predstave, ki niso nujno pravilne. Ljudi, ki se s tem ukvarjajo, mnogi ne pojmujejo kot ljudi, ampak so zanje objekti, kosi mesa. A smo le ljudje, ki smo v poslu končali iz različnih razlogov, ostali pa vsi večinoma zaradi denarja, kar pa ne pomeni, da smo slabi,« pravi Gwyneth, ki je svojo službo vseskozi skrivala pred starši, s katerimi si je sicer zelo blizu, in to jo je ubijalo, pravi.
Nato je bila nekega dne, ko je štela 24 pomladi, udeležena v hudi prometni nesreči. Utrpela je le nekaj prask in odrgnin, a lahko bi se bilo končalo veliko slabše. To, pravi, jo je prebudilo in spoznala je, da mora dati prednost sanjam pred denarjem. Pet let pozneje je končno postala to, kar si je vedno želela – pilotka. Žal pa ne za dolgo, saj so ji začele odpovedovati ledvice in zdravniškega potrdila ji niso podaljšali. Vrnila se je k staremu poklicu, a je pri 33 letih nato dokončno izstopila in pretrgala vse stike z ljudmi iz življenja, katerega del je bila več kot desetletje.
