LIMA – Nekateri menijo, da so jih ustvarili za bogove, bolj bizarne teorije pravijo, da so delo vesoljcev. Zdaj znanstveniki trdijo, da so vendarle razvozlali skrivnost 1500 let starih črt v perujski puščavi Nazca. Profesor Clive Ruggles z univerze v Leicestru pravi, da so najverjetneje labirint, ustvarjen kot pot do spiritualnega razsvetljenja. Velike podobe v puščavi Nazca, med katerimi je na stotine živali, se jasno vidijo le iz zraka, prav to pa je povod za razlage, komu so risbe namenjene. A profesor Ruggles verjame, da niso nastale, da bi bile videne, ampak zato, da bi jih prehodili v nekakšnem spiritualnem obredu.
Sprehod ob črtah
V petih letih so britanski znanstveniki prečesali 1500 kilometrov puščave na jugu Peruja: šli so ob črtah in geometrijskih vzorcih, ki so jih ustvarili pripadniki ljudstva Nazca med letoma 100 pred našim štetjem in 700 našega štetja. Profesor Ruggles je z dr. Nicholasom Saundersom z univerze v Bristolu izkušnje in znanje, ki sta jih pridobila s hojo po črtah, združil s podatki, ki jih je dobil na podlagi podrobne satelitske digitalne kartografije. Rezultat je najbolj podrobna študija črt v Nazci doslej!
Ruggles je prepričan, da sta bila s kolegom prva človeka, ki sta se v tisoč letih sprehodila ob 4,4 kilometra črt, takole je povedal: »Labirint so verjetno naredili v sredini 800-letnega obdobja ljudstva, okoli leta 500 našega štetja. V nasprotju s slavnimi živalskimi podobami te nepravilne oblike ne ponujajo prav nobenega vzroka, na podlagi katerega bi pomislili, da naj bi jih gledali iz zraka. S Saundersom sva prepričana, da namen sploh ni bilo videnje od zunaj, ampak izkušnja prav tam, črte je bilo treba obhoditi. To vodi k vprašanju, kdo naj bi tam hodil in ob katerih prilikah.«
Poplave odplaknile delčke skoraj vseh črt in podob
Ruggles je labirint prvič odkril leta 1984: »Niti sanjalo se mi ni, za kaj gre. Šele postopoma sem odkrival, da gre za ogromno podobo, ki je izsledljiva, po kateri je treba hoditi. Zagotovo sem bil v kakih 1500 letih prvi, ki je to prepoznal in črte tudi obhodil. Starodavno ljudstvo je ustvarilo geoglife in jih uporabljalo – po njih so hodili.«
Čeprav so se krhki geoglifi v Nazci tudi zaradi suhega ozračja ohranili več kot tisočletje, so poplave odplaknile delčke skoraj vseh črt in podob, tudi labirinta. A dobro ohranjeni robovi labirinta pričajo, da po njem ni nikdar hodilo več kot nekaj ljudi hkrati v gosjem redu, zaradi česar je še bolj verjetno, da je imel duhovni in obenem obredni pomen, trdijo raziskovalci.
| Stoletja neopažene Ni res, da je podobe dobro videti le iz zraka, vidne so tudi z vrhov okoliških predgorij. Prvi jih je opazil perujski arheolog Toribio Mejia Xesspe, ko je hodil po obronkih leta 1927. Paul Kosok z univerze na Long Islandu velja za prvega poznavalca, ki se je resneje lotil proučevanja črt v puščavi Nazca. Ko je v Peruju v letih 1940 in 1941 proučeval starodavne namakalne sisteme, je letel nad črtami in zagledal podobo ptiča. Skupaj z Mario Reiche, nemško matematičarko in arheologinjo, je trdil, da so podobe v resnici nekakšni označevalci, ki kažejo, kje na horizontu vzhajajo sonce in druga nebeška telesa. Arheologi so v tleh na koncu nekaterih črt našli lesene kole, kar podpira teorijo, da so starodavni ljudje uporabljali preprosta orodja in opremo, s katero so naredili črte: s pomočjo kolov in vrvi so bile ravne. Večina teh so plitvi jarki, globoki deset do petnajst centimetrov, zanje so odstranili rdečkasto rjave prodnike, obložene z železovim oksidom, ki prekrivajo površje puščave Nazca, in izpostavili spodnjo svetlejšo prst. Ta plast vsebuje veliko apna, ki je sčasoma otrdelo in oblikovalo nekakšno zaščitno plast, ki ščiti črte pred vetrovi in obenem preprečuje erozijo. |
