Čez Slovenijo je že v prazgodovini potekala jantarna pot (Gdansk–Oglej), ki je povezovala Baltik s Sredozemljem. Jantar je bil dovolj pomemben, da so trgovsko pot poimenovali po njem: uporabljali so ga za izdelovanje nakita, pripravki iz njega pa imajo tudi zdravilne lastnosti.
Ujeto v smolo
Jantar je fosilizirana drevesna smola, nastala v pradavnini, ko so drevesa zaradi vročine začela izločati velike količine smole, ki so jo prekrili sedimenti. Temperatura in veliki pritiski so povzročili kemijsko reakcijo (polimerizacijo), iz smole je najprej nastal kopal, mladi jantar z značilno svetlo citrinsko barvo. Najstarejši je star več kot 200 milijonov let, bolj pogost je iz obdobja pred 150 milijoni let. Najbolj znan je baltski jantar, največja najdišča – kar 90 odstotkov vseh svetovnih zalog – pa so na ruskem polotoku Kaliningrad. Vrste jantarja iz različnih predelov sveta se razlikujejo po vrsti dreves, ki so izcejale smolo.
Sončni kamen, kot so ga poimenovali stari Grki, je v rumeni, črni, zeleni, beli, rdeči in modri barvi ter v kar 250 odtenkih. V prosojnem jantarju so dobro vidne rastline, pajki, muhe, cvetje in drugo, tudi za znanost pomembni mikroorganizmi. Najstarejši fosil pajka, ujetega v jantar, je star od 125 do 135 milijonov let, najstarejša pajkova mreža pa približno 140 milijonov let. Največji kos prosojnega jantarja tehta 15 kilogramov in je star okoli 50 milijonov let, našli pa so ga v Mjanmaru. Najpogostejša sta rumenkast in rjavkast, najredkejši pa je moder, ki je doma v Dominikanski republiki in ga nakopljejo le okoli 100 kilogramov na leto.
Zdravilne lastnosti
Nakit iz jantarja so našli že v grobovih iz mlajše kamene dobe, njegove zdravilne lastnosti pa so še posebno cenili v antiki. Danes jantarne ogrlice uporabljajo mamice – z njimi namreč omilijo težave malčkov, ki nastajajo pri rasti zob, spletna stran lunin.net pa navaja, da jantar pomaga pri težavah s pljuči, astmo, sluhom, uravnava delovanje ledvic in mehurja, spodbuja presnovo in delovanje ščitnice, blaži virusne infekcije in vnetja, povečuje življenjsko moč, krepi odločnost in spomin. V pribaltskih državah ga za pripravo zdravilnih napitkov namakajo v vodi ali alkoholu, uporabljajo ga tudi v kozmetiki.
Trg je danes poln ponaredkov, ki jih izdelujejo iz stekla, celuloida, poliestra, fenilne smole; jantarju dodajajo plastiko ali drugo smolo. Prepoznavanje je izjemno težko. Kadar je cena nizka, gre najverjetneje za ponaredek. Predmet iz jantarja lahko podrgnemo po oblačilu, da ga segrejemo, in zadišati mora po smoli. V solni raztopini plava, ponaredki pa potonejo
| Nakit vseh vrst Jantarna soba Jantar je bil všeč tudi Hitlerju. Iz Leningrada je dal odpeljati Jantarno sobo, zgrajeno leta 1701 za prvega pruskega kralja Friderika Viljema I. Po mnogih premestitvah in predelavah je soba, ki so jo odpeljali v Königsberg (današnji Kaliningrad), merila 55 kvadratnih metrov, zanjo pa so porabili kar šest ton jantarja. Pozneje so zavezniki bombardirali mesto in od takrat za to sobo ni več slišal nihče. Leta 1979 so v Rusiji začeli rekonstrukcijo Jantarne sobe, ki so jo slavnostno odprli leta 2003 v Katarinini palači v Puškinu blizu Sankt Peterburga. |
