TREND

Sanjski dom našel v letalu

Objavljeno 09. junij 2014 13.44 | Posodobljeno 09. junij 2014 13.45 | Piše: A. Sa.

Po svetu je zraslo že nekaj bivališč, urejenih v odsluženih potniških letalih.

Na robu predmestnih četrti Portlanda, sredi sadovnjakov, si je 64-letni Bruce Campbell uredil svoj dom. In to v čisto pravem, a odsluženem potniškem letalu boeing 727. »Vsi ljudje, vsaj do neke mere, smo v srcu čudaki, ki bi se hoteli igrati in zabavati,« pravi. Njegova zabava – odsluženo letalo spremeniti v dom po svojem okusu.

Upokojeni inženir elektrotehnike je imel vizijo: pred razkosanjem za staro železo obvarovati vsaj eno potniško letalo. »Moje življenjsko poslanstvo je ljudem z zgledom pokazati, da je mogoče živeti tudi drugače, zlasti pa ne vsega kar zavreči, ko enkrat odsluži prvotnemu namenu.«

Obnova je bila vse prej kot poceni – stala ga je 220.000 dolarjev (okoli 160.000 evrov) in nešteto delovnih ur –, vendar je z njo zadovoljen in komaj čaka, da pustolovščino ponovi. Načrtuje namreč, da bi enako preuredil potniško letalo, ki ga bo postavil nekje na Japonskem, potem pa bo polovico leta živel v ZDA, polovico pa v deželi vzhajajočega sonca. Oregonsko hiško, pardon, letalo, si je uredil skromno – spi na raztegljivem kavču, ki mu služi tudi kot naslanjač, umiva se v provizorični prhi, tople obede si pričara z mikrovalovno pečico in toasterjem, večinoma pa, priznava, je vnaprej pripravljeno hrano iz pločevink in žitne kosmiče. Potreboval je ure in ure dela, preden je zmogel stranišče tako preurediti, da je tudi funkcionalno.

Campbell je le eden izmed čudakov, ki so odslužena letala spremenili v dom, takšna bivališča med drugim stojijo v Teksasu, Kostariki in na Nizozemskem. V mednarodnem združenju za recikliranje odsluženih potniških letal AFRA so nad Cambellovim projektom navdušeni. »Samo v naslednjih treh letih bo iz letalskega prometa zaradi odsluženosti v svetu odstranjenih od 1200 do 1800 potniških letal, v prihodnjih dveh desetletjih bo vsako leto na svetovni ravni odpisanih najmanj od 500 do 600 orjakov, in prav je, da ne razmišljamo le o tem, kako bi jih čim hitreje razrezali, ampak še kako drugače vnovično uporabili,« razlaga Martin Todd, predstavnik združenja AFRA. 

Deli s prijatelji