V vasi Allendale v angleški grofiji Northumberland vzamejo slovo od starega leta in izrečejo dobrodošlico novemu z ognjem, in to dobesedno. Po izročilu, to naj bi po nekaterih virih segalo celo do mračnega srednjega veka, po drugih pa naj bi bilo staro komaj nekaj stoletij, se namreč v noči na novo leto 45 našemljenih prebivalcev sprehodi skozi naselje z gorečim sodčkom na glavi, nato pa tega odvržejo na kres, pripravljen na trgu sredi vasi. To sovaščani pospremijo z gromkimi vzkliki: »Naj bo preklet, kdor zadnji vrže.« Verjamejo namreč, da se v prihodnjem letu ne obeta nič dobrega onemu, ki bo zadnji odvrgel goreči tovor. Prepričani so tudi, da na kresu simbolično zgori vse staro, preživeto, čemur je že odklenkalo, s tem pa se naredi prostor vsemu zaželenemu novemu.
Priprave na sprevod, ki se imenuje tudi sprevod dedcev ali kar tepcev, se navadno začnejo že nekaj mesecev pred zadnjim dnevom v letu. Treba je namreč izbrati prave sodčke, v katerih je nekdaj zorel viski. Nato se te prežaga na pol in zelo pozorno, v več plasteh prekriva s smolo, tako da bo sodček, ki ga bo dedec prenašal na glavi, gorel, ne bo pa tveganja, da bi ogenj zajel njegovo naglavno pokrivalo in lase. Prav na dan parade vlijejo v sodčke še več smole, pomešane s slamo ali, v novejših časih, s papirjem, da so zublji višji.
Parada naj bi izvirala iz časa Vikingov
Vsak sodček na koncu tehta okoli 15 kilogramov, zaradi tega ni čudno, da jih v povorki nosijo zgolj moški prebivalci vasi. Teh je natančno 45, pravica sodelovati kot nosač pa se prenaša iz roda v rod, od očeta na najstarejšega sina. V nekaterih družinah ta pravica ostaja že več stoletij, v nekaterih manj, pridobili so jo šele pozneje, ko je katera družina s to pravico ostala brez moškega potomca. Nosač sme izbrati, kakšen kostum bo nosili. Nekdaj so bile to predvsem oprave vitezov, grajskih burkačev in celo škratov, danes pa se zgledujejo po sodobnejših junakih, posebno znanih s filmskega platna.
Tudi kres sredi vasi je vse prej kakor mačji kašelj, saj gradivo zanj – vejevje, slamo in podobno – s traktorji več dni vozijo v kup, ki je visok do 10, širok pa 15 metrov. Nekateri zgodovinarji menijo, da naj bi parada tepcev izvirala še iz časa Vikingov, ki so častili sonce. Z običajem naj bi nekdaj zaznamovali sončev obrat med 21. in 23. decembrom, s prižiganjem kresa pa pomagali v zimskem času pojemajočemu soncu, da se okrepi.
