Recikliranje po kitajsko

V slabo osvetljenem in polnem skladišču na plastičnih stolih sedijo ženske in odpirajo zavržene daljinske upravljalnike, da bi dobile vezja v notranjosti. Na ozki ulici nedaleč proč oče in sin v plastičnih vedrih pereta mikročipe. Moški raztovarjajo stare telefone in računalniške tipkovnice s tovornjaka. Nekateri predmeti bodo obnovljeni in prodani iz druge roke, preostale bodo razgradili in iz njih izvlekli dragocene kovine, kot sta baker in zlato.

Posel v Guiyuju v južni provinci Guangdong, kamor prihajajo elektronski odpadki z vsega sveta, cveti. Toda recikliranje zahteva svoj davek: odpadki ležijo v bližnjem potoku, zrak je poln strupenih plinov, ki se sproščajo med kurjenjem plastike, kemikalij in tiskanih vezij. Zrak in voda sta močno onesnažena s težkimi kovinami, otroci v okolici pa imajo preveč svinca v krvi, opozarja nedavna raziskava medicinske fakultete Shantou.

Gore e-odpadkov

Velik del e-odpadkov, ki je v zadnjih desetletjih končal v Guiyuju, ni prišel iz Kitajske. Zahodne države si zdaj prizadevajo same poskrbeti za velikanske količine stare elektronike, a tudi na Kitajskem je več kot dovolj domačih e-odpadkov. Gospodarska rast je državo spremenila v potrošniško velesilo in uporaba elektronskih naprav je močno narasla – Kitajska je trenutno največji svetovni trg za pametne telefone, piše tiskovna agencija AFP.

»Včasih so na Kitajsko prihajali e-odpadki iz drugih delov sveta – to je bil velik vir dohodka in hkrati velik problem,« pravi Ma Jun, direktor Instituta za javne in okoljske zadeve, ene največjih nevladnih organizacij v tej azijski državi. »Zdaj pa smo tudi sami močni potrošniki: imamo milijardo mobilnikov, katerih življenjska doba postaja čedalje krajša. To bo postala še večja težava.«

Kitajska trenutno proizvede 6,1 milijona ton e-odpadkov na leto, kar je za dober milijon ton manj kakor ZDA; po podatkih Združenih narodov na Zemlji vsako leto odvržemo skoraj 50 milijonov ton elektronskih aparatov. A medtem ko se je količina e-odpadkov v ZDA v zadnjih petih letih povečala »le« za 13 odstotkov, se je na Kitajskem v istem času podvojila.

Nikjer na svetu nista dobiček in onesnaženje zaradi recikliranja e-odpadkov tako vidna kakor v Guiyuju, mestu s 150.000 prebivalci, kjer se po vladnih ocenah z recikliranjem ukvarja od 80.000 do 130.000 ljudi. Tu vsako leto konča več kot 1,6 milijona ton starih elektronskih naprav, pri čemer se obrne 3,7 milijarde juanov (skoraj pol milijarde evrov), kar v mesto privablja na tisoče migrantskih delavcev z vseh koncev Kitajske.

Udarec okolju in zdravju

»Delo je naporno, ampak plača je dobra,« pravi 30-letni gospod Ma, ki je pustil službo prodajalca v mestu, da bi predeloval e-odpadke. »Na mesec lahko zaslužiš od 4000 do 5000 juanov (od 524 do 655 evrov, op. a.).« Hkrati je Guiyu redno na naslovnicah medijev zaradi uničujočega vpliva recikliranja e-odpadkov na okolje in zdravje lokalnih prebivalcev.

»Ljudje so prepričani, da tako ne more iti več naprej,« pravi 28-letni Leo Chen, finančnik, ki je odrasel v Guiyuju. Zaradi posredovanja oblasti so razmere boljše kot pred desetimi leti, a posledice več desetletij onesnaževanja ostajajo. »Pred našo hišo je tekla reka. Bila je zelena, voda je bila prijetna in čista,« se spominja. »Zdaj je črna.«

Lai Yun, raziskovalec naravovarstvene organizacije Greenpeace, ki je že večkrat obiskal Guiyu, pojasnjuje, da je Peking sicer zaostril zakone, a njihovo izvajanje je pogosto zelo sproščeno, saj se napredka ne sme ovirati. »Z vidika vlade sta zbiranje in predelovanje e-odpadkov pomembna za lokalno gospodarstvo – z recikliranjem se ukvarja 80 odstotkov gospodinjstev,« dodaja Lai.

Kitajske centralne oblasti veliko vlagajo v predelovalno industrijo v Guiyuju, poudarja Adam Minter, avtor knjige Junkyard Planet (Smetiščni planet), v kateri obdeluje globalno ekonomijo predelave odpadkov. Celotna slika je mešana, pravi: »Tukaj se dogaja nekaj koristnega za okolje – podaljšujejo življenjsko dobo uporabnih komponent in reciklirajo odpadne materiale, kar je v ZDA in EU zelo drago. A to počno na način, ki ni ravno koristen za človekovo zdravje in okolje. Recikliranje je moralno zapletena zadeva.«