Preden se je človek toliko opogumil, da je v vsemir poletel sam, je v neznano raje pošiljal živali. Vsi poznamo legendarno zgodbo o Lajki, ki je kot prva psička dosegla takrat nedosegljivo, v junaških misijah pa je imela še veliko drznih naslednikov.
Očetje sovjetskega vesoljskega programa so običajno potepuške pse odrešili okrutne ulice ali zavetišča, potem pa jih je sloviti Armen Gjurdžjan izuril za potovanje, ki se je za številne končalo tragično, tudi za Lajko, ki je poginila na krovu Sputnika 2. Toda Kometka in Šutka sta prekosili vsa pričakovanja: samički sta 22. decembra 1960 ne le preživeli izstrelitev Vostoka 1K, plovila iz programa, ki je le nekaj mesecev pozneje v vesolje zgodovinsko poneslo Jurija Gagarina, in del poti do orbite (Kometka je leto dni pred tem že dvakrat zaokrožila po orbiti, za Šutko pa je bil to prvi podvig), temveč tudi srhljivo strmoglavljenje. Njuno raketo je doletela usodna okvara motorja, zaradi česar je začelo plovilo, 200 kilometrov od Zemlje, padati proti trdnim tlom. Kakšne strahove in stiske sta takrat doživljali psički, si ne moremo niti predstavljati, verjetno pa ni pretirano sklepati, da bi večini ljudi od šoka odpovedalo srce, če pa bi to zdržalo tolikšen adrenalin in grozo, pa bi bil nedvomno smrten kruti pristanek oziroma kar tresk, ki je raketo razdelil na več kosov: in to sredi Sibirije, skoraj 3000 kilometrov od kraja izstrelitve, s temperaturo okoli 40 stopinj pod ničlo.
Neverjetni borki sta jo odnesli brez praske
Gjurdžjanova iskalna ekipa se je nemudoma odpravila proti ledeni Jakutiji, štiri dni pozneje pa so jih blizu vasice Tura pričakale razbitine, v kapsuli, sicer poškodovani, a na srečo v enem kosu, pa sta bili živalci živi. Ob tihem laježu so možje sprva ostali odprtih ust, potem pa se nemudoma lotili odpiranja kapsule: psički sta se odrešiteljev vidno razveselili, čeprav sta bili že tako šibki in premraženi, da so se veterinarji v Moskvi, kamor so ju ogrnjeni v tople odeje takoj prepeljali s helikopterjem, sprva zbali, da bodo posledice strmoglavljenja in neizmernega šoka prehude. Toda neverjetni borki in sta jo odnesli tako rekoč brez praske, le pretreseni in prezebli, a sta že dan po temeljiti oskrbi živahno skakali naokrog.
Nadaljnja usoda Šutke je neznana, Kometko pa je po neverjetni avanturi posvojil akademik in specialist letalske medicine, s katerim je srečno živela 14 let, v mirnem življenju pa je postala tudi mamica. Žal so sovjetski oblastniki, besni zaradi spodletelega poleta v orbito, takrat prepovedali objavo o čudežnem preživetju, zato je astronavtska izkušnja pogumnih psic šele po dobrega pol stoletja pricurljala iz arhivov ...