Že v 17. stoletju so si pomagali pri računskih operacijah: matematični pripomoček iz leta 1673 bo oktobra na dražbi pri Christieju v Londonu, kjer naj bi zaslužili več kot 100.000 evrov.
Gre za najstarejšo ohranjeno aritmetično prenosljivo mehansko napravo, ki je kot edini od treh odkritih primerkov v zasebni lasti: leseni izum je širok 15 centimetrov in dolg 32, izdelal pa ga je René Grillet, pariški izumitelj in urar, ki ga je redno zaposloval kralj Ludvik XIV. Predhodnik kalkulatorja, ki ga bodo dražbeniki ponujali jeseni ob drugih redkih zgodovinskih dragocenostih, pa velja za prvi elegantni žepni izdelek, nepogrešljiv pri takratnih znanstvenikih. »Mehanska računala so obstajala že prej, a to so bile okorne medeninaste naprave. Ta je lahka in majhna, temelji pa na Napierjevem logaritmu,« je pojasnil James Hyslop, organizator jesenske dražbe.
Izdelal ga je René Grillet leta 1673, zaslužili naj bi okoli sto tisočakov
Prva računala so verjetno iznašli že Babilonci okoli leta 2400 pr. n. št., seštevali in odštevali so s premikanjem kamenčkov po gladki površini oziroma žlebičkih, pozneje pa so kroglice natikali na žice. Prvo mehansko računalo je po vsej verjetnosti izdelal nemški matematik Wilhelm Schickard 1623, 1642 pa je Blaise Pascal izdelal pripomoček, po njem imenovan paskalina, ki se je uveljavil za kar dolgo obdobje. Njegov izdelek je nadgradil Gottfried Wilhelm Leibniz, ki je trideset let pozneje izdelal računski stroj, stopničasti valj. Potem ko je John Napier izumil logaritem, so se pojavila prva računala, ki so temeljila na logaritemski lestvici, ki je omogočala tudi množenje, takšne naprave pa so se obdržale vse do 1970, ko so jih izrinile elektronske oziroma sodobni kalkulatorji.
Po Napierjevi metodi je računalo izdelal tudi Grillet, primerek v lesenem ogrodju, ki omogoča vse aritmetične operacije, pa je v 17. stoletju navdušil predvsem matematike in znanstvenike v Franciji in na Nizozemskem – trgovci so še vedno uporabljali preprostejše pripomočke, saj so po večini le seštevali in odštevali. Kot rečeno, je primerek, za katerega se bodo lahko oktobra v britanski prestolnici potegovali resnično globoki žepi, edini v zasebni lasti, prvi je namreč shranjen v pariškem muzeju umetnosti in obrti, drugi pa v zbirki velikana IBM v New Yorku.
