HANGZHOU – Delež nepismenih se na Kitajskem hitro zmanjšuje, tudi po zaslugi marljivih starostnikov, ki dokazujejo, da za učenje nikoli ni prepozno. Zhao Shunjin iz Hangzhoua na vzhodu države se je denimo pisati in brati naučila pri sto letih!
Do temeljnega znanja ji je pomagal predvsem sin, 70-letni Luo Rongsheng, ki je zaupal, da njegova mati zdaj pozna okoli sto pismenk, udeležila pa se je tudi tečaja pisanja za upokojence v domači soseski. Zhao zdaj obiskuje šolo vsak dan: pouk traja intenzivni dve uri, napredek pa je viden iz dneva v dan. Luo je mater, ki je nekega dne preprosto izrazila željo, da bi se rada opismenila, naučil zapisati ime: kakšno uro je potrebovala, da je sinov zapis natančno prepisala. »Veliko sem trpela zaradi nepismenosti, zato nisem dopustila, da bi to pomembno znanje zamudili moji otroci,« je pojasnila Zhao, ki se je vrsto let preživljala kot prodajalka sadja. In čeprav se je trgovskih spretnosti navadila brez pisala v roki, jo je nekega dne zajela panika, ko je prejela obsežno naročilo bližnje šole: bilo je v petdesetih, se spominja, ure in ure je hodila po vasi, da je našla nekoga, ki ji je znal prebrati s seznama.
Še pristavimo, ob ustanovitvi Ljudske republike Kitajske 1949. je bilo nepismenih skoraj 80 odstotkov državljanov, delež pa je do leta 2010 padel na neverjetne štiri odstotke.