Četudi so hrana, pijača, glasba in zabava običajno osnovne poteze (skoraj) vsakega praznovanja ali festivala, se podobnosti tu pogosto končajo.
1. Tunarama festival: vsi poznamo met kladiva, a v avstralskem mestu Port Lincoln se tekmovanja, kdo nekaj težkega zaluča najdlje, lotijo malce drugače. Vrhunec petdnevnega festivala – naslednji se bo spet odvijal prihodnje leto med 25. in 29. januarjem – je svetovno tekmovanje v metanju tuna, na katerem udeleženci namesto kladiva mečejo veliko ribo. Rekord z dobrimi 37 metri že od leta 1998 pripada olimpijskemu metalcu kladiva Seanu Carlinu.
2. Kamelja rokoborba: Španci poznajo bikoborbo, Angleži lovijo s psi, Turki pa se zabavajo ob kamelji rokoborbi, ki jo jemljejo nadvse resno. V zimskih mesecih lastniki ponosno razkazujejo svoje živali, ki jih hranijo s posebno hrano, da pridobijo mišično maso, in obljubljajo spektakularen spopad. Ki pa je v resnici prej podoben komediji kot krvavemu boju. Dva samca vzdražijo z razkazovanjem samice, ta pa se, kot jima veleva njuna narava, zapleteta v paritveni ples ritanja in slinjenja, dokler je eden ne ucvre. Čeprav se lahko dogodi, da zbežita kar oba.
3. Preskakovanje dojenčkov: v španskem mestu Castrillo de Murcia dojenčke očistijo izvirnega greha na prav poseben – in nevaren – način. Vsako leto maja ali junija, že skoraj 400 let, dojenčke, ki so na svet privekali v minulih 12 mesecih, položijo na vzmetnice, ki jih razporedijo po mestnih ulicah. Nato pa čez njih skačejo moški, preoblečeni v hudiče. Tako naj bi jih ne le očistili prvinskega greha, ampak jih tudi zavarovali pred zli duhovi in boleznimi.
4. Naki sumo: kateri dojenček bo prej zajokal? To je tekmovanje, ki se vsak april odvija v Tokiu, četudi se začne kot vsaka druga sumo borba. V ring pritacata velikanska sumo borca, zastrašujoče zreta drug drugemu v oči, četudi njuno strašno podobo malce skvari dejstvo, da vsak v rokah pestuje dojenčka. Njun cilj? Spraviti dojenčka nasprotnika čim prej v jok. A če jima to spodleti, posreduje sodnik, ki si natakne grozljivo masko in zagotovi, da vsaj en malček plane v jok. Starši svoje malčke predajajo v roke borcev, ker naj bi jim tako zagotovili srečo v življenju in jih obvarovali zlih sil.
5. Festival losovih izrebkov: kaj je belo in pada z julijskega neba na Aljaski? Večina bi verjetno kot iz topa odgovorila sneg, a bi se pošteno zmotila. Vsaj ko beseda nanese na aljaško mestece Talkeetna, kjer z nebo padajo belo pobarvani losovi iztrebki. Te s helikopterja ali balona mečejo na zemljo, domačini pa stavijo, kam bodo prileteli in katere tarče bodo zadeli.
6. Saidaiji Ejo Hadaka Macuri: skoraj nič vas verjetno ne more pripraviti na prizor devet tisoč (skoraj) golih moških, ki se spopadejo za 20-centimetrski paličici. A vendar se na ta pogled pripravite, če se tretjo soboto v februarju potikate po japonskem mestu Nara. Tedaj, ob polnoči, duhovnik med skoraj desettisočglavo množico moških, ki jim najintimnejše predele prekriva le krpica, zaluča par posvečenih paličic. In za njiju se – tako jim narekuje že 500-letna tradicija – vname pravi boj. Tistemu, ki se do katere izmed obeh prigrebe ter jo zapiči v škatlo, polno riža, bo v naslednjem letu namreč naklonjena sreča.
7. Mednarodni festival Blackawton v šarmiranju črvov: na majskem festivalu v Devonu pride na plan vsa očarljivost, kar je tekmovalci premorejo. Vsak namreč dobi na voljo kvadratni meter zemlje in 15 minut, med katerimi morajo s šarmom pripraviti črve do tega, da pridejo na plan. Nekateri jim dvorijo s prepevanjem, drugi piskajo na piščali ali jim milo prigovarjajo, tretji pa na pomoč pokličejo naravo in zemljo škropijo, kot da pada dež. Pomagajo si lahko s katero koli tehniko, le grebsti in kopati ne smejo, vsako goljufanje pa je kaznovano z javnim poniževanjem in zasmehovanjem.