ROMANTIČNO

Pred oltarjem skupaj že pri štirih, zdaj pa zares

Objavljeno 08. februar 2016 09.46 | Posodobljeno 08. februar 2016 09.46 | Piše: E. B.

Avstralca sta se že v otroštvu z roko v roki sprehodila do oltarja. Danes, 22 let pozneje, bosta pred 180 svati dahnila usodni da.

Agape ni prekipevajoče, vzneseno in minljivo čustvo, je vseprežemajoča in neusahljiva moč. trdna, ustvarjalna in zmeraj v toku.

Do oltarja sta se skupaj, z roko v roki, sprehodila že pred 22 leti, a bosta šele zdaj dahnila usodni da: 26-letna Zoe Gustini in leto dni starejši Matt Zoina povezuje čudovita izkušnja iz otroštva, ki je zanesljivo najlepša popotnica za srečen zakon.

Ko sta Avstralca iz Adelajde štela komaj štiri oziroma pet let, sta marljivo sodelovala na poroki Mattovega strica: on je na čipkasti blazinici nosil prstana, ona je nevesti tlakovala pot s cvetjem. Svojo nalogo sta opravila z odliko, vesele podobe simpatičnega para pa so se znašle v vseh družinskih albumih in ju spremljale vse do odrasle dobe. Matt in Zoe sta ohranjala stike na različnih srečanjih in dogodkih, ki sta jih večkrat na leto prirejali njuni družini, v času najstništva pa je na veselje vseh med njima preskočila iskrica. Da se bosta nekoč spet sprehodila do oltarja, a takrat v vlogi ženina in neveste, so napovedovali mnogi, toda Zoe in Matt sta ob tem le sramežljivo zamahovala z roko; da se strinjata, jima je bilo preveč nerodno priznati. »Pogosto sem si ogledovala fotografije tistega čudovitega dne in sanjarila o najini poroki,« priznava Zoe. »Verjamem v usodo in da nam je ta zapisana v zvezdah. Matt je moja sorodna duša, vedno sem upala, da bova vse življenje preživela skupaj.«

Želja se ji, kot kaže, uresničuje, prav danes si bosta namreč v njunem domačem kraju Kent Town pri Adelajdi pred 180 svati obljubila večno zvestobo. »Sploh nisem živčna. Skupaj sva že osem let, poznava se že od mladih nog,« je pred poroko povedala Zoe, ki se zelo dobro spominja njune prve poroke: »Spominjam se, kako me je mama oblačila in mi dajala cvetje v lase. Spominjam se, kako sem hodila proti oltarju in se z Mattom držala za roke.« Da bodo spomini danes še posebej živi, ni dvoma. 

Deli s prijatelji