Pravijo, da se nasprotja privlačijo, zdaj pa je raziskava behavioristov z Univerze v Kaliforniji razkrila, da to v vseh primerih ne drži.
Pod drobnogled so vzeli poročene pare in ugotovili, da so si možje in žene podobnejši, kot se morda zavedajo celo sami. Raziskovalci so primerjali DNK več kot 800 poročenih parov z DNK moških in žensk, ki so jih za namen raziskave naključno poparčkali. In ugotovili so, da je DNK poročenih parov neverjetno podoben, medtem ko te podobnosti pri DNK umetno ustvarjenih parih ni bilo.
Delno si to podobnost razlagajo s tem, da se ljudje navadno poročajo s tistimi iz podobnega okolja in podobne etnične pripadnosti, nezavedno pa nas, kot kaže, privlačijo tudi osebe s podobnim DNK.
Kako najdemo takšnega človeka, raziskovalec Ben Domingue ne zna pojasniti, domneva pa, da je kaj takšnega morda lažje, kot si mislimo: »Običajno si izberemo partnerja podobne višine in višino denimo določajo geni. Tako smo nezavedno izbrali nekoga s podobnim DNK,« pojasnjuje.
Toda njegova raziskava nasprotuje tisti, ki je našla dokaze, da ljudi privlačijo ravno nasprotja. V njej so se osredotočili na gene, odgovorne za boj z različnimi boleznimi, in dokazali, da si pravzaprav iščemo partnerje s povsem drugačnim imunskim sistemom od našega, kar naj bi potomcem zagotovilo večjo odpornost proti čim več boleznim.
