Britanka Ann Miller je leta 2008, pet let po tem, ko je premagala raka dojk, izvedela, da boleha za smrtonosnim rakom jeter. Da bi lahko več časa preživela s svojimi vnuki, se je odločila za kemoterapijo. Šest mesecev je trpela močne slabosti, utrujenost in bolečine, izpadli so ji lasje – vse zaradi močne kemoterapije.
Leto dni pozneje je znova obiskala bolnišnico in izvedela odlično novico – rak je bil premagan. Veseli novici pa je kmalu sledil šok, saj je v isti sapi izvedela tudi, da nepravilnosti, za katere so zdravniki mislili, da so tumorji, sploh niso nevarne, še manj smrtonosne.
Danes, šest let pozneje, trpi za trajno poškodbo mišic, ki jo je utrpela zaradi kemoterapije. Hodi lahko le s pomočjo palice, stres pa ji povzroča še dodatne zdravstvene težave, zato se je odločila, da bolnišnico, kjer so ji postavili napačno diagnozo, toži, predvsem zaradi vseh psihičnih tegob, ki jih je morala pretrpeti in jih trpi še vedno.
»Rak zame ni šala. Leta 2005 sem v dojki našla bulico, za katero se je izkazalo, da je rak in bilo me je izjemno strah. Prestala sem kemoterapijo in mastektomijo in ozdravela. Ko sem nato znova izvedela, da lahko imam raka, sem novico seveda vzela skrajno resno. A rak jeter ni ozdravljiv, zato sem si s kemoterapijo želela le pridobiti nekaj časa. Vmes sem vseskozi planirala svoj pogreb, se poslavljala od ljubljenih … Da potem izveš, da so bile vse fizične in psihične bolečine zaman, je grozljivo, še grozljivejše pa je, kaj vse je ta čas morala preživljati moja družina,« je povedala 56-letna mama štirih odraslih otrok, ki je na sodišču dobila tožbo proti bolnišnici in s tem večmilijonsko odškodnino.
