Vrtoglavi napredek v znanosti in tehnologiji v zadnjem stoletju je korenito predrugačil naše domove in način življenja. Številne aparature, ki smo jih nekoč masovno uporabljali, kot so gramofoni ali stacionarni telefoni, postajajo odvečne in potratne. Med slednje spadajo tudi klasične steklene žarnice z žarilno nitko, ki se iz naših gospodinjstev poslavljajo zaradi energetske potratnosti in slabše kakovosti svetlobe.
Seveda obstajajo ljudje, ki še vedno stavijo na dobre stare žarnice, njihovo občasno brnenje in bolj oranžno svetlobo. Beth Crook iz Morecamba v Veliki Britaniji še vedno uporablja žarnico, ki je stara neverjetnih 130 let. Žarnica je bila sprva v lasti njene tašče Florence, ki je pogosto pripovedovala, kako jo je s ponosom vzela s seboj v šolo, jo kazala vrstnikom ter nanje naredila močan vtis. »Ta žarnica je pogosto predmet pogovora. Česa podobnega danes ne znamo več narediti. Nove ekološke žarnice potrebujejo en teden, da se segrejejo, nato pa komaj oddajajo kaj svetlobe,« je povzela 79-letna Beth, ki je žarnico podedovala po pokojnem možu Kennethu.
Izdelana v tovarni Ediswan
Strokovnjaki so povedali, da je bila žarnica izdelana v tovarni Ediswan, ki je začela obratovati okoli leta 1881. Podjetje je nastalo kot plod sodelovanja med britanskim fizikom Josephom Swanom in slovitim Američanom Thomasom Edisonom – oba sta se poskušala zapisati v zgodovino kot izumitelja žarnice. Swanov prispevek je bil v tem, da je uporabljal vakuumske steklene žarnice, ki so zaradi pomanjkanja kisika bolje svetile in preprečile, da bi žarilna nitka izgorela.
Čeprav je Bethina žarnica stara 130 let, pa je v Guinnessovo knjigo rekordov za zdaj še zapisana mlajša žarnica iz Livermora v Kaliforniji; to na Gasilski postaji 6 neprenehoma uporabljajo 109 let.
