Podarila je vse, kar je imela, kajti spoznala je, da za srečo v življenju potrebuje bore malo materialnih stvari. Rebekah Paulson zdaj živi v mobilni hišici, veliki le 14 kvadratnih metrov, Američanka iz Kolorada zatrjuje, da več za lastno udobje in zadovoljstvo ne potrebuje.
Vse življenje je bila navdušena nakupovalka in zbirateljica: živela je v večjem najetem stanovanju, v katerem je bilo prostora za vse, kar je kupila ali ustvarila. Denimo, goro knjig in svoje izdelke iz pletenja, na katere je bila vrsto let ponosna, a jih je pred meseci brez pomislekov podarila prek facebooka. Tja je romala tudi večina posode, oblačil in obutve, spominki, okrasje, pohištvo in druga oprema: vse je šlo v roke pomoči potrebnim, zase pa je obdržala le tri pare čevljev, delovne škornje, nekaj parov kavbojk, puloverjev in srajc ter spodnjega perila, zimsko bundo in nekaj posteljnine. Za vzmetnico, ne posteljo, da ne bo pomote, kajti 35-letnica si v majhnem domu ne bo privoščila nikakršnega razkošja.
Kupila si je majhen hladilnik in kuhalnik, ki ju je našla v prodajalni z ladijsko opremo, ima še stolček in mizico, seznam pohištva in opreme pa se tu konča. Njeno ležišče je na dvignjenem delu nad kuhinjo, sicer pa Rebekah večino časa preživi na prostem. »Prej sem zapravila veliko denarja za stvari, ki jih nisem potrebovala. Zdaj preprosto nimam prostora zanje, tako da jih ne morem kupiti!« pojasnjuje 35-letnica, ki se v novem domu počuti predvsem olajšano in mnogo bolj v stiku z naravo kakor prej.
Američanka se sicer preživlja kot prodajalka v trgovini z volno, v prostem času je tudi varuška za pse, v Laportu, kjer je zdaj doma, pa v zameno za parkirni prostor sosedom živinorejcem pomaga pri krmi goveda in drugih opravilih.