NAKLJUČNO

Po 16 letih na korenčku našla poročni prstan

Objavljeno 03. januar 2012 13.53 | Posodobljeno 03. januar 2012 13.53 | Piše: Andrej Predin

Obstaja več razlag, kako se je prstan iz kuhinje preselil na vrtiček.

Zakonca Påhlsson iz osrednjega švedskega mesta Mora sta razkrila neverjetno zgodbo o poročnem prstanu, ki se je daljnega leta 1995 izgubil in navkljub neskončnim uram iskanja ostal 16 let pogrešan. Lena je pripravljala božične kolače, zato je svoj dragoceni kos nakita odložila na kuhinjski prt. Takrat ga je zadnjič videla. Z možem Olo sta ga mrzlično iskala, odmikala pohištvo, leta pozneje sta med prenovo kuhinje celo dvignila pod, pa nič. Za prstanom se je izgubila vsaka sled.

Ovit okoli korenčka

Konec lanskega leta se je Lena sprehodila do družinskega vrtička, da bi potrgala še poslednje korenje. Med prebiranjem je nameravala manjše korenčke zavreči. »Najina hči Anna je bila takrat doma, prestrašil jo je glasen krik z vrta,« se spominja mož. Hčerka je zdrvela iz hiše, ker je bila prepričana, da se je mama ranila. Namesto tega jo je zagledala, kako je sedela na stolu in bila vsa iz sebe. »Na korenčku je odkrila svoj dolgo pogrešani poročni prstan. Čudežno se je pojavil, ovit okoli korenčka. To je bilo nekaj zelo nenavadnega.«

V komposu ali iztrebkih?

Ola se je spomnil številnih razlag, kako se je prstan iz kuhinje znašel na vrtu. »Ena možnost je, da je po nesreči padel v posodo za organske odpadke. Morda je končal na kompostu, s katerim smo pozneje pognojili vrt.« Tudi ena izmed družinskih ovac, ki se pogosto gostijo s pomijami, je osumljena, da je morebiti pripomogla k selitvi prstana. »Morda ga je ovca pojedla in je končal v njenih iztrebkih, ki smo jih dali na zelenjavno gredo.« Seveda je bil vrt medtem že večkrat prekopan, pa prstana niso opazili.

Spravljen na varnem

Lani je Lena korenje prvič posadila naključno, ne v ravni vrsti. »Morda pa je to razlog, da je korenček zrasel skozi prstan. Seme je padlo na pravo mesto, naravnost v sredino prstana, to je bilo srečno naključje.« Zakonca sta še vedno vznesena, da se je prstan iz belega zlata z več manjšimi diamanti vrnil k svoji lastnici. Za Leno je še toliko bolj dragocen, ker ga je sama oblikovala. Po 16 letih so se ji prsti tako odebelili, da si ga ne more več natakniti. V kratkem ga bo dala povečati. »Do takrat pa bo ostal spravljen na varnem!«
 

Deli s prijatelji